Zadetki iskanja
bóljši -a -e (ọ̑) kupovati samo izdelke ~e kakovosti; šalj. njegova ~a polovica |žena|
nàjbóljši -a -e in nájbóljši -a -e (ȁọ̑; ȃọ̑) ~e želje za rojstni dan; poud. Tega pri ~i volji ne morem storiti |kljub veliki pripravljenosti|
dôbri -ega m, člov. (ó) veseliti se ~ih
bóljši -ega m, člov. (ọ̑) nagraditi ~ega
nàjbóljši -ega in nájbóljši -ega m, člov. (ȁọ̑; ȃọ̑) izročiti nagrado ~emu
dôbra -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud. povedati nekaj ~ih |šal|
dôbro -ega s, pojm. (ó) ~ega ni nikoli dovolj
bóljše -ega s, pojm. (ọ̑) želeti komu kaj ~ega
nàjbóljše -ega in nájbóljše -ega s, pojm. (ȁọ̑; ȃọ̑) želeti komu vse ~; snov., poud. natočiti komu ~ega |najboljše vino|
do dôbrega mer. prisl. zv. (ȏ) ~ ~ se odpočiti popolnoma
dôbrost -i in dobróst -i ž, pojm. (ó; ọ̑) zastar. dobrota
1. priti na ~ (gore); odžagati ~ (drevesa); doseči ~ ustvarjanja; publ.: uvrstiti se na ~ na najboljše mesto; državni ~ najvišji organ; geom. ~ stožca
2. naliti kozarec do ~a |do roba|; splavati na ~ |na površje|; speljati napeljavo po ~u |po površini|; publ. odločati z ~a z najvišjega mesta; poud.: do ~a glave imeti koga |imeti koga za nadlego|; Hiša je pogorela od ~a do tal |popolnoma|; stanovanje na ~u |v najvišjem nadstropju, na podstrešju|
I. z or.
1. mestovni prostorski
a) ~ nebom in zemljo; cesta ~ Ljubljano in Vrhniko; hiša ~ drevjem; držati ~ koleni
b) časovni ~ sredo in soboto; ~ božičnimi prazniki; jokati ~ smehom
c) količinski visok ~ 180 in 185 centimetri; nočne temperature ~ petimi in desetimi stopinjami; moški ~ štiridesetim in petdesetim letom
2. izbirni najlepša ~ dekleti; izbor ~ sadnimi vrstami
3. vezljivostni sovraštvo ~ sosedi; ljubezen ~ fantom in dekletom; podobnost ~ očetom in sinom; ljubiti se, tekmovati ~ seboj
II. s tož., z navezno obliko os. zaim. varianta méd..
1. smerni prostorski postaviti se ~ podboje; dati dve kolesci salame ~ rezini kruha; pomešati se ~ ljudi; Večkrat pride mednje
2. vezljivostni Polh spada ~ glodavce; šteti učenca ~ najboljše