Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
múra 2., f. nasip razdrobljenega kamenja, Zora; — prim. kor.-nem. murre, bav. mur, it. mora, Steingerölle.
Pleteršnik
namétati, -mę́čem, I. vb. pf. in einer gewissen Menge werfen: n. kamenja v jamo; n. prsti v grob; snopov namečejo po obeh straneh poda, Ravn. (Abc.); — n. jih komu po plečih, jemanden abprügeln, Jurč.; — n. nasip, einen Wall aufwerfen, Cig.; — II. namẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem, 1) vb. impf. ad navreči, nametati II., Dol.; — 2) (sneg) nameta, es stöbert, Ig, Gor.
Pleteršnik
nasìp, -sípa, m. 1) die Anschüttung, Cig.; — 2) das Angeschüttete, die Anschütt; — der Schüttdamm; der Wall, Guts., Mur., V.-Cig., Jan., nk.; die Schanze, Mur., Cig., Jan., nk.
Pleteršnik
nasȋpje, n. = nasip 2), Ravn.
Pleteršnik
osìp, -sípa, m. 1) das Behäufeln, C.; — 2) = nasip, der Erdwall, der Festungswall, Jan., C.; — = avber, kar voda nanese, Štrek. (Let.); — 3) der Kalkbrennerofen, C., Z.; — 4) der Abfall (der Blätter, Beeren), Cig., Jan.; — 5) der Hautausschlag, Nov.-C.; — 6) neka vinska trta, Ip.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
sìp 1., sípa, m. 1) der Schutt, Mur., Cig.; cestni s., der Schotter, Levst. (Nauk); — das Trümmergestein, Jan.; prodovje in sip, die Geschiebeablagerungen, Levst. (Močv.); — die Abrutschung, Svet. (Rok.); — 2) = nasip, der Aufwurf, Cig.
Pleteršnik
storíti, storím, vb. pf. 1) thun; kar se ne stori, se ne zve, (= alles kommt an den Tag), Mur.; ne vem, kaj bi storil; prav, ne prav s.; stori, kakor hočeš! brez glave storjena je rada izkažena = vorgethan und nachbedacht, hat manchem großes Leid gebracht, Cig.; s. svojo dolžnost, seine Pflicht thun; kaj hudega, kaj dobrega komu s.; s. komu dobroto, ljubav (eine Wohlthat, einen Gefallen erweisen); storite mi to ljubav! haben Sie die Güte! Cig.; škodo s. komu, jemandem einen Schaden zufügen, Cig.; krivico s. komu, jemandem ein Unrecht anthun; pes ti ne bo nič storil, der Hund wird dir nichts zuleide thun; — to mi dobro stori, das thut mir wohl (po nem.); — s. komu, es jemandem anthun, ihn verzaubern: storjeno mi je, ich bin verzaubert, Cig.; — begehen; greh, hudodelstvo s., eine Sünde, ein Verbrechen begehen; — dobro s., gut thun: otrok neče dobro s., jvzhŠt.; (po nem.); — 2) verrichten; delo je storjeno; s tem ni storjeno, damit ist es nicht abgethan, Cig.; — bewerkstelligen, zustande bringen, verfertigen: s. pot, einen Weg bahnen, Cig.; s. nasip, einen Wall aufwerfen, Cig.; dno s., grundieren, Cig.; s. zatvornico, ein Schleusenwerk anlegen, Levst. (Močv.); David ni vseh psalmov sam storil, Trub.; storjena obleka, fertige Kleider; ne stori kruha moka, ampak roka, Z.; s. sodbo, ein Urtheil fällen, Cig., Jan., Jsvkr., nk.; s. obljubo, das Gelübde ablegen; kup, ceno s. za blago, eine Ware behandeln, Cig.; s. šest milj hoda (zurücklegen), Cig.; s. zvezo (zavezo) s kom, sich mit jemandem verbinden, Cig.; srce komu (si) s., jemanden (sich) ermuthigen, Cig.; priprave s., Vorbereitungen treffen, Cig.; — smrt s., sterben; grozno smrt s., eines schrecklichen Todes sterben; — 3) bewirken, machen; to je storilo, da —; to mi je veliko solz storilo, dies kostete mich viele Thränen, Cig.; vročino s., hitzen, Cig.; — zu etwas machen: očeta te bom storil velikemu narodu, Ravn.-Jan. (Slovn.); srečnega koga s., jemanden glücklich machen; pohlevnega s., demüthigen, Cig.; vera je tebe zdravega storila, Trub.-Mik.; vreden se storim, Guts. (Res.)-Mik., poleg: vrednega se storim; — s. se mrtvega, sich todt stellen, Npes.-Jan. (Slovn.); — 4) gedeihen: lan ne stori na vsakem kraju, Nov.; — 5) gebären (vom Vieh), Cig., Jan.; krava je storila (hat abgekalbt), Cig., Kr.; — hervorbringen: koreninice s., Wurzeln treiben, Pirc; — 6) s. se, werden; noč se je storila, dan se je storil, es ist Nacht, Tag geworden; storila se mi je tema pred očmi, es ward mir finster vor den Augen; milo, inako se mi je storilo, es wurde mir wehe ums Herz, ich wurde wehmüthig gestimmt; kakor si veroval, tako se ti stori, (so geschehe es dir!), Trub.
Pleteršnik
šúta 2., f. 1) der Schutt, der Schotter, Z., Kr.; — 2) = nasip, zasip, der Erdwall, Meg., Dict.; — iz nem. Schutt.

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
nájmet -i ž nasip ob cesti: Po pouli té véſzi je tekao eden potok, ſteri je vnogo-krát pretrgno náj meti KM 1790, 78
Prekmurski
šànce šànc ž mn. obrambni nasip, okop: Vu Szegedi nôcsdén sance delajo AIP 1876, br. 4, 5

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
bramež [brȃmež] samostalnik moškega spola
  1. obrambni nasip, zid; branik
  2. oklep za prsni koš
Celotno geslo Pohlin
bramin [bramȋn] samostalnik moškega spola
  1. obrambni nasip, zid; branik
  2. oklep za prsni koš
Celotno geslo Pohlin
gače [gȃče] množinski samostalnik ženskega spola
  1. sveženj, zviteknepopoln podatek
  2. protipoplavni nasip
Celotno geslo Pohlin
izspa [ízspa] (ispa2) samostalnik ženskega spola

nasutje, nasip

PRIMERJAJ: izspica, izspice

Celotno geslo Pohlin
izspica [izspíca] (ispica2) samostalnik ženskega spola

nasip ob vodi za obrambo pred povodnijo

PRIMERJAJ: izspa, izspice

Celotno geslo Pohlin
izspice [izspíce] množinski samostalnik ženskega spola

nasip ob vodi za obrambo pred povodnijo

PRIMERJAJ: izspa, izspica

Celotno geslo Pohlin
namet [namȅt] samostalnik moškega spola

obrambni nasip, okop

Celotno geslo Pohlin
nasip [nasȉp] samostalnik moškega spola

obrambni nasip, okop

Celotno geslo Pohlin
oja1 [ōjanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

vojaški jarek, rov

Celotno geslo Pohlin
ponta [póntanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

klančina na zunanji strani obrambnega jarka

Število zadetkov: 37