Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
océniti -im, in oceníti in océniti -im dov. (ẹ́; ī ẹ́)
1. določiti denarno vrednost: oceniti premoženje, zemljišče
2. ustvariti, izraziti mnenje, sodbo o čem, zlasti glede na kakovost: oceniti literarno delo; nastop so dobro ocenili; kritično, strokovno oceniti; negativno, ugodno oceniti; oceniti z določenega stališča
// knjiž. presoditi: oceniti dokaze, izjave, navedbe; položaj je pravilno ocenil; proizvodni plan bo treba ponovno oceniti kritično pregledati, analizirati
3. ugotoviti veljavo ali vrednost: oceniti človeka po dejanjih
4. približno določiti količino: ocenili so rezerve, zaloge; nastalo škodo so takoj ocenili / približno oceniti razdaljo, višino
5. šol. dati oceno: oceniti učenca; negativno, pozitivno, pravično oceniti / oceniti znanje
♦ šah. oceniti partijo določiti rezultat prekinjene partije
    océnjen -a -o:
    nepravično ocenjen dijak; negativno ocenjena naloga; pisateljevo dramsko delo še ni v celoti ocenjeno
    ♦     fiz. ocenjena napaka približno izračunana ali ugotovljena vrednost napake

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
maorski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
maorska maorsko pridevnik
IZGOVOR: [maórski]

Slovenski pravopis

Pravopis
nèpravíčno nač. prisl. (ȅí/ȋ) ~ ocenjevati
Pravopis
océnjen -a -o (ẹ́) biti nepravično ~
océnjeni -a -o (ẹ́) fiz. ~a napaka
océnjenost -i ž, pojm. (ẹ́)
Pravopis
subjektívno nač. prisl. (ȋ) imeti ~ prav osebno; ocenjevati ~ nepravično, pristransko

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
nèpravíčno prisl.
GLEJ SINONIM: krivično

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
kòš Frazemi s sestavino kòš:
bíti čésa na kôše, bíti za v kòš, dajáti v ísti kòš, dáti kóga pod kòš, dáti kóga v kòš, dáti v ísti kòš, končáti v kôšu, metánje v ísti kòš, metáti kàj v kòš, metáti kóga/kàj v ísti kòš, metáti vsè v èn kòš, ne bíti [šè] za v kòš, nedólžen kot Láhov kòš, rómati v kòš, správiti v ísti kòš, tó ne gré v kòš kómu, vréči kàj v kòš, vréči kóga/kàj v ísti kòš, vréči vsè v èn kòš
Celotno geslo Frazemi
mórgen Frazemi s sestavino mórgen:
málo mórgen
Celotno geslo Frazemi
ôvca Frazemi s sestavino ôvca:
čŕna ôvca, gárjava ôvca, íti [za kóm] kot ôvca [za ôvnom], kot gárjava ôvca, [kot] izgubljêna ôvca, [kot] zablodéla ôvca, krótek kàkor ôvca, krótek kot ôvca, metljáva ôvca, sív kot ôvca

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
nepotīzəm, -zma, m. nepravično naklanjanje časti ali služeb sorodnikom, der Nepotismus.

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
nèpravìčno prisl. nepravično, krivično: Csi vu preküpcsüvanyi nepravicsno 'zivé KŠ 1754, 37; Ki pa nepravicsno dela, vzeme nájem ſzvoje nepravicsnoſzti KŠ 1771, 610

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Celotno geslo Hipolit
nepravičen pridevnik

PRIMERJAJ: nepravično

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
fas cit. per fas & nefas pravično in nepravično: Eden per fas, & nefas v'kupaj blagu ſpraula (I/1, 18) ǀ drugiga nei miſlil, ampak li blagu per fas, & nefas vkup ſpraulat (I/1, 193) ← lat. per ‛s pomočjo, skozi’, fās ‛božje pravo, božja pravica’, &, kar stoji za let. et ‛in’, in nefās ‛nepravično dejanje, zločin’
Svetokriški
kriv -a prid. kriv, tj. 1. odgovoren za kaj slabega: Shpegul nei kriu im. ed. m, aku en gard zhlovek ſe noter gleda ǀ ſazhne tiga S. Mosha dolshiti de je shnio kriu im. ed. m, inu de od njega je shroka ǀ ti ſi kriva im. ed. ž de tuoja Hzhij je taku nemarna ǀ aku sdaj tebi hudu ſe hody, nej kriua im. ed. ž Mati, ampak ſama ǀ takorshna perſona ſama je kryva im. ed. ž, de v' hudu imè je per ludeh prishla ǀ ſamy ſte ſi krivi im. mn. m ǀ ty kateri ſó bily shnjo kryvi im. mn. m ſo bily to Firshtinio pregovorili, de bi rekla, de Euphroſinus en bogaboyezhi Mladenizh je ny ſilo ſturil 2. nepravičen, lažen: nebo reiſſ, ampak enu krivu im. ed. s, folsh perseshtvu ǀ skuſi jeſik prideio folsh prizha, kryvu im. ed. s persheshtvu inu cella gmaina hudobnoſti ǀ kadar pred pravizo krivo tož. ed. ž prizho zhes ſuoiga blishniga govorj ǀ lagajne nam prepovej. Slaſti pak tu krivu tož. ed. s prizhovajne ǀ katerih je veliku vezh, kakor krivyh prijzh rod. mn. ǀ S: Bug ſaurashi lashnike, inu krive tož. mn. ž prizhe, de vſe glatku bò pogubil ǀ Resbite tajſte krijve tož. mn. ž mere ǀ My ſmò pò sgul krivih mest. mn., inu shkodlivih potih hodili po krivem nepravično, krivično: sa tiga volo pokrivem ludje ſe zhes nas toshio ǀ niKar po Krivem ſe ne praudaj s'tuojm blishnim ǀ kar ſi vſel po krijvem tajſtimu kmetu ǀ po krivim ſe perſega ǀ telle po krivim ſvojmu kmetu vſame ǀ po kryvim leto shlahtno brumno dekelzo je v' shpot perpravil ǀ po kryvem ſo bily … pred Ceſſarjam Conſtantinam obtosheni

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Celotno geslo eSSKJ16
blago -a (blagu, blago) samostalnik srednjega spola
1. kar je namenjeno prodaji na tržišču; SODOBNA USTREZNICA: blago, roba
1.1 kar se kam prevaža; SODOBNA USTREZNICA: tovor
2. kar ima kdo v svoji lasti; SODOBNA USTREZNICA: imetje, premoženje
2.1 del, enota imetja, premoženja
2.2 zemljišče, ki ga ima kdo v svoji lasti, ga uporablja; SODOBNA USTREZNICA: posest
2.3 mn., redko kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobrina
3. stanje bogatega človeka; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
4. velike materialne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
5. navadno s prilastkom velike duhovne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
TERMINOLOGIJA: kupsko blago, ležeče blago
Število zadetkov: 15