Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

búla1 búle samostalnik ženskega spola [búla]
    1. okroglasta nabreklina, oteklina, navadno na koži ali tik pod njo
    2. skupek izrojenih celic kakega tkiva, navadno znotraj telesa
    3. valjasta blazina za klekljanje
    4. klobasi podobna koroška jed iz koščkov mesa, kruha, jajc v svinjskem ali govejem črevesu
FRAZEOLOGIJA: Če čebula ne bi imela če, bi bila bula.
ETIMOLOGIJA: = češ. boule < pslov. *bula < ide. bhou̯H-lah2 iz baze bheu̯H- ‛napihniti’, tako kot nem. Beule, lat. bulla ‛bula, oteklina, vodni mehur’ - več ...
kráva kráve samostalnik ženskega spola [kráva]
    1. odrasla samica goveda
    2. slabšalno ženska, ki ima negativne, nesprejemljive lastnosti ali se ji to pripisuje
STALNE ZVEZE: bolezen norih krav, krava dojilja, morska krava, nore krave
FRAZEOLOGIJA: kdo je pasel krave skupaj, molsti koga, kaj kot kravo, molzna krava, napiti se kot krava, opletati s čim kot krava z repom, pijan kot krava, sedem debelih krav, sedem suhih krav, sosedova krava, sveta krava, še krave se smejijo komu, čemu, Krava pri gobcu molze., Naj sosedu krava crkne., Ponoči je vsaka krava črna.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. krava, hrv., srb. krȁva, rus. koróva, češ. kráva < pslov. *korva < ide. *k̕orh2u̯ah2, tako kot litov. kárvė ‛krava’, lat. cervus ‛jelen’, valiž. carw ‛jelen’ iz ide. *k̕erh2- ‛rog, vrhnji del glave’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
jezíčen2 -čna -o prid. (ī)
1. ekspr. ki (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: nevzgojeni in jezični otroci; celo najbolj jezične ženske so ji prizanesle
2. star. zgovoren, klepetav: jezičen in uren kramar
● 
star. jezični dohtar odvetnik, advokat
SSKJ²
jezikáč -a m (á)
slabš. kdor (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: izogibati se jezikačev; lenuh in jezikač
SSKJ²
jezikáti -ám nedov. (á ȃ)
1. ekspr. neumestno, gostobesedno izražati nejevoljo, nesoglasje: prišla je, ko je bilo že vse narejeno, pa je še jezikala; zdaj jezikaš, ko se je bilo treba odločiti, si se pa umaknil / ne jezikaj name
// predrzno ugovarjati, odgovarjati: jezikati staršem; pojdi in ne jezikaj; otroci radi jezikajo
// slabš. govoriti, pripovedovati: jezikati neslanosti; ne jezikajte, kar vam pride na misel
2. slabš. opravljati2, obrekovati: naj jezikajo, počasi bodo že pozabili; kmalu se bo vsa stvar razvedela in ljudje bodo začeli jezikati / pog. jezikala je čeznjo
3. ekspr. delati jeziku podobne oblike: plameni sveč so jezikali; sence jezikajo na tleh
SSKJ²
jezikàv -áva -o prid. (ȁ á)
ekspr. ki (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: jezikava ženska
// ki (rad) predrzno ugovarja, odgovarja: jezikavi otroci
SSKJ²
jezikávec -vca m (ȃ)
ekspr. kdor (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: bil je neznosen jezikavec
SSKJ²
jezikúlja -e ž (ú)
slabš. ženska, ki (rada) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: neprekosljiva jezikulja
SSKJ²
jezljáti -ám nedov. (á ȃ)
1. nar. neumestno, gostobesedno izražati nejevoljo, nesoglasje; jezikati: jezlja zoper nove postave
// slabš. predrzno ugovarjati, odgovarjati: pred vsemi ljudmi je jezljal materi
2. nar., slabš. opravljati2, obrekovati: ljudje bodo zaradi njegove ženitve nekaj časa jezljali, potem bo pa bolje
3. ekspr. plapolati, švigati: plamenčki jezljajo; ogenj mu jezlja iz gobca
SSKJ²
nèumésten -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
neprimeren: neumestna pripomba, šala; njegovo vprašanje je bilo v tistem razpoloženju zelo neumestno / njegova ljubosumnost je bila neumestna neupravičena

Slovenski pravopis

Pravopis
nèuméstno1 nač. prisl. (ȅẹ́) ~ kaj pripomniti
Pravopis
nèuméstno2 povdk. (ȅẹ́) ~ bi bilo, če bi se pošalil na njegov račun neprimerno

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
jezíčnica -e ž
ekspr. ženska, ki (rada) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasjepojmovnik
SINONIMI:
slabš. jezikulja
GLEJ ŠE SINONIM: jezikav
Celotno geslo Sinonimni
jezikánje -a s
ekspr. neumestno, gostobesedno izražanje nejevolje, nesoglasjapojmovnik
SINONIMI:
nar. jezljanje
GLEJ ŠE SINONIM: govorjenje, klepetanje
Celotno geslo Sinonimni
jezikáti -ám nedov.
ekspr. neumestno, gostobesedno izražati nejevoljo, nesoglasje
SINONIMI:
knj.izroč. jezičiti, nar. jezljati, ekspr. otresati jezik
Celotno geslo Sinonimni
jezikàv -áva -o prid.
1.
ekspr. ki (rad) neumestno, gostobesedno izraža svoje mnenje, zlasti nejevoljo, nesoglasje
SINONIMI:
ekspr. besedičen, slabš. čeljustav, ekspr. dolgojezičen, slabš. gobčen, slabš. gobezdaški, slabš. gobezdav, ekspr. jezičen, knj.izroč. jezičljiv, nar. jezljav
2.
ekspr. ki (rad) predrzno ugovarja, odgovarja
SINONIMI:
ekspr. jezičen, knj.izroč. jezičljiv, nar. jezljav
Celotno geslo Sinonimni
jezikávec -vca m
ekspr. kdor (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasjepojmovnik
SINONIMI:
ekspr. jezičnež, ekspr. jezičnik, slabš. jezikač, slabš. jezikalo, slabš. jezikavt, slabš. jezikun
GLEJ ŠE SINONIM: jezikav
Celotno geslo Sinonimni
jezikávost -i ž
ekspr. dejstvo, da kdo (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasjepojmovnik
SINONIMI:
slabš. gobčnost, slabš. gobezdavost, ekspr. jezičnost

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Celotno geslo Vezljivostni G
jezikáti -ám nedovršni glagol, glagol govorjenja, čustvenostno
v posplošenem pomenu kdo neumestno gostobesedno govoriti
Kar naprej jezika /kot raztrgan dohtar/.

Slovar slovenskih frazemov

Število zadetkov: 20