nós -ú in -a m, mn. nosôvi (ọ̑)
1. naprej štrleči del obraza z odprtinama za vohanje: drgniti si nos; obrisati si čelo in nos; prijeti se za nos; dolg, koničast, raven, velik, navzgor zavihan nos; od pijače ima rdeč nos; potne kapljice na nosu / grški nos v isti črti s čelom; orlovski nos z izbočenim vrhnjim delom
// del nosu, ki ga tvorita ti odprtini: kri mu teče iz nosa; dihati, govoriti skozi nos; s prstom vrtati po nosu; zamašen nos / kadilo mu je šlo, udarilo v nos / evfem. obriši si nos usekni se; ekspr. smrdelo je, da si je tiščal nos
2. pog., s prilastkom ta del obraza kot nosilec sposobnosti za voh: pes ima dober nos; pren., ekspr. imel je čudovit nos za odkrivanje laži
3. ekspr. prednji, nosu podoben del česa: buldožerja sta zarila v prst svoja težka nosova / avtomobilski nos; ladijski nos kljun, premec; lonec z nosom dulcem
● ekspr. nos mu cvete je rdeč od pitja; ekspr. nos se mu je podaljšal, povesil, zavihal z izrazom je pokazal, da je užaljen, prizadet; ekspr. nos mi pravi, da se bo še vse dobro izteklo čutim, predvidevam; ekspr. še nosu nisem pomolila iz hiše sploh nisem šla iz hiše; zastar. od šolskega sveta je dobil nos opomin, ukor; pog. ima (dober) nos bistro, pravilno predvideva; ekspr. visoko nosi nos je domišljav, prevzeten; ekspr. vihati nos nad čim izražati nezadovoljstvo, nesoglašanje; ekspr. v vsako reč vtakne svoj nos se vmeša; ekspr. avtobus ji je odpeljal izpred nosa, pred nosom ko je bila že zelo blizu; ekspr. ne vidi dalje od svojega nosa ne zna predvidevati posledic svojega ravnanja; ne presoja stvari, problemov glede na njihov širši pomen; ekspr. nesti, obesiti komu kaj na nos povedati, kar se ne bi smelo; ekspr. odločil se je (na) vrat na nos nepričakovano, nenadoma, na hitro; pog., ekspr. dati (jih) komu pod nos zavrniti koga, spraviti ga v zadrego zaradi njegove napake; ekspr. pošteno jih je dobil pod nos zavrnili so ga, spravili so ga v zadrego zaradi njegove napake; ekspr. pod nos se mu je pokadilo z izrazom je pokazal, da je užaljen, prizadet; vonj po pečenki ga bode v nos vznemirja, draži; lov. žarg. srna ga je dobila v nos zavohala; ekspr. to mu je šlo v nos peklo ga je v nosu; čutil se je užaljenega, prizadetega; ekspr. potegniti koga za nos prevarati, ukaniti; ekspr. vleči, voditi koga za nos varati ga; bere, vidi se mu na nosu, da laže očitno je, da laže; pog., ekspr. daj mu eno po nosu udari ga; pog. je še moker pod nosom je še zelo mlad, neizkušen, otročji; pog., ekspr. pod nosom se lahko obriše za to ne bo dobil tega; ekspr. trgovino ima pred nosom zelo blizu (stanovanja); ekspr. vrata mu je pred nosom zaprla očitno je pokazala, da ga ne želi sprejeti; šalj. kam pa greš? Za nosom izraža izogibanje odgovoru, zavrnitev; ekspr. oditi z dolgim nosom osramočen; ne da bi kaj opravil
♦ aer. nos letala prednji del trupa do pilotske kabine; lov. pes ima nizek nos pri sledenju ima smrček pri tleh
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
ePravopis – Slovenski pravopis
Celotno geslo
ePravopis
Peter Nos
Predlog
Petra Nosa samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
domišljijski lik
IZGOVOR: [pétər nós], rodilnik [pétra nósa]
Slovenski pravopis
Pravopis
nós -ú in nós -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ọ̑ ȗ) Kri mu teče iz ~u; obrisati si ~ |usekniti se|; poud.: Pes ima dober ~ |voh|; odrgnine na ~u avta |na sprednjem delu|; ladijski ~ |kljun, premec|; lonec z ~om |z dulcem|; vihati ~ nad čim |izražati nezadovoljstvo, nesoglašanje|; v vsako reč vtakniti svoj ~ |se vmešati|; odločiti se na vrat na ~ |nepričakovano, na hitro|; vleči koga za ~ |varati ga|; oditi z dolgim ~om |osramočen; ne da bi kaj dosegel|
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Sinonimni
Slovar neglagolske vezljivosti
Celotno geslo
Vezljivostni NG
nós-úsamostalnik moškega spolaPREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
- sprednji del obraza, namenjen vohu
- nosovi koga/česa
- sprednji štrleči del česa
- nos česa
- nos za
- , nos do
Slovar slovenskih frazemov
Celotno geslo
Frazemi
nós Frazemi s sestavino nós:
bíti šè móker pod nósom, dáti kómu po nósu, dobíti jíh po nósu, iméti [dóber] nós [za kàj], iméti nós kot krompír, íti za nósom, na vrát na nós, ne vídeti dljé od svôjega nósa, nós cvetè kómu, nós se je podáljšal kómu, nós se je povésil kómu, odíti z dólgim nósom, ostáti z dólgim nósom, pod nósom se obrísati za kàj, pomolíti nós [kám, od kód], potegníti kóga za nós, tenák nós iméti, v nós gré kàj kómu, vídeti dálje od svôjega nósa, vídeti dljé od svôjega nósa, víhati [svój] nós [nad kom/čím], [visôko] dvígati nós, [visôko] dvígniti nós, [visôko] dvigováti nós, vléčenje za nós, vléči kóga za nós, vodíti kóga za nós, vtakníti [svój] nós v kàj, vtíkati [svój] nós v kàj, z dólgim nósom, zalopútniti kómu vráta pred nósom, zapréti kómu vráta pred nósom
bíti šè móker pod nósom, dáti kómu po nósu, dobíti jíh po nósu, iméti [dóber] nós [za kàj], iméti nós kot krompír, íti za nósom, na vrát na nós, ne vídeti dljé od svôjega nósa, nós cvetè kómu, nós se je podáljšal kómu, nós se je povésil kómu, odíti z dólgim nósom, ostáti z dólgim nósom, pod nósom se obrísati za kàj, pomolíti nós [kám, od kód], potegníti kóga za nós, tenák nós iméti, v nós gré kàj kómu, vídeti dálje od svôjega nósa, vídeti dljé od svôjega nósa, víhati [svój] nós [nad kom/čím], [visôko] dvígati nós, [visôko] dvígniti nós, [visôko] dvigováti nós, vléčenje za nós, vléči kóga za nós, vodíti kóga za nós, vtakníti [svój] nós v kàj, vtíkati [svój] nós v kàj, z dólgim nósom, zalopútniti kómu vráta pred nósom, zapréti kómu vráta pred nósom
Slovenski etimološki slovar³
Celotno geslo
Etimološki
nọ̑s nosȗ in -a m
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
nọ̑s, nọ̑sa, nosȃ, nosȗ, m. 1) die Nase; iz nosa mu kri teče; pred nosom, vor der Nase; = in nächster Nähe; na vrat na nos, über Hals und Kopf; tenak nos imeti, eine feine Nase haben; po nosu dati, dobiti, einen Verweis geben, bekommen; pod nos dati ali dobiti, etwas derb zu verstehen geben oder bekommen; golo resnico komu pod nos tiščati, jemandem derb die Wahrheit sagen; pod nos se mu je pokadilo = es war ihm nicht recht, es hat ihn verschnupft; nos obesiti, pobesiti, die Nase hängen lassen; imeti koga na nosu, auf jemanden böse sein, Tolm.-Štrek. (Let.); nos vihati, die Nase rümpfen; = z nosom mrdati, Dict.; nos visoko nositi, hochmüthig sein, vzhŠt.-C.; na nos komu kaj obesiti, auf die Nase binden; za nos voditi, bei der Nase herumführen, täuschen; v vsako reč nos vtekniti, überall seine Nase haben; sam se za nos primi! achte auf dich selbst, zupfe dich an deiner Nase! — za en nos tobaka, eine Prise Schnupftabak; — 2) ein nasenförmiger Zacken, Cig.; — der Gießschnabel bei Töpfen u. dgl., Cig., C., Dol.; — der Schiffsschnabel, Cig., Jan., Zv.; ladijski n., Jan. (H.); — 3) die Landspitze, das Vorgebirge, das Cap, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; (rus.).
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Celotno geslo
Hipolit
nos samostalnik moškega spola
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
nos m, F24, adagia sunt: s'nuſſam mardajo; carcinodes, -dis, rak, ali bolezhina v'noſſi; denasare, nus odreṡati, ob nus perpraviti; errhinum, arznia ṡa nuṡ; lacuna, jamiza pod nuſſam; myxa, -ae, is noſſá ſhmerkel, otrinik; nasus, -i, núṡ; nasus aquilinus, dolg núṡ; profluvium narium, kryi tezhenîe s'nuſſa; vibriſsae, -arum, te dlake v'noſſi
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
nos -a m nos: ampak de nyh nuſs im. ed., nyh urat, nyh perſy ſo raunu kakor en Turrn ǀ nuſſ im. ed. bo dishal taiſti nebeski lepi duh ǀ Nus im. ed. bo en taku lep duh pozhutil ǀ vſaketeri ſvoj pushilz vſame, na naglem k'noſſu daj. ed. pertiſne ǀ Phisonomiſti pravio de dolh nuſs tož. ed. imeti, je snamine, de taisti zhloviK je pameten ǀ nekatere dny imam nuſs tož. ed. ſapert, de nezh nemorem dishati ǀ kadar edn poſtavi na nuſſ tož. ed. selene shpegle, taku vſe kar gleda, inu vidi, selenu njemu naprei pride ǀ Mocedonary nej ſo ſmeli ſe s'mejsta ganiti, nikar nauſs tož. ed. vſekant
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Celotno geslo
Megiser
nos -a samostalnik moškega spola
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje16
nos sam. m ♦ P: 17 (TT 1557, *P 1563, TPs 1566, KPo 1567, TC 1575, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DBu 1580, DPr 1580, DB 1584, DM 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Kamnarski terminološki slovar
Kamnarstvo
Farmacevtski terminološki slovar
Farmacija
Farmacija
Farmacija
Farmacija
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 37
Dostopnost