čutíti in čútiti -im nedov. čúti -te in -íte, -èč -éča; čútil -íla, čúten -a; čútenje in čutênje; (čútit) (í/ȋ/ú ú) koga/kaj ~ bolečino, nevarnost; Pes ~i ljudi; čutiti kaj do koga ~ ljubezen do ljudi; čutiti kaj za koga ~ razumevanje za otroka; čutiti kaj pred kom/čim Pred očetom ~i strah; čutiti z/s kom ~ z reveži; globoko ~; Roka ne ~i več
čutíti ga in čútiti ga -im ga (í/ȋ/ú ú) knj. pog., poud. |biti vinjen|
čutíti se in čútiti se -im se (í/ȋ/ú ú) koga ~ ~ tujca v domovini; čutiti se kakšnega ~ močnega; Čutila se je dolžno, da pomaga; poud. V zraku se ~i pomlad |je|
Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
med [poudarjeno mèd] predl.
I. z or.
1. mestovni prostorski
a) ~ nebom in zemljo; cesta ~ Ljubljano in Vrhniko; hiša ~ drevjem; držati ~ koleni
b) časovni ~ sredo in soboto; ~ božičnimi prazniki; jokati ~ smehom
c) količinski visok ~ 180 in 185 centimetri; nočne temperature ~ petimi in desetimi stopinjami; moški ~ štiridesetim in petdesetim letom
2. izbirni najlepša ~ dekleti; izbor ~ sadnimi vrstami
3. vezljivostni sovraštvo ~ sosedi; ljubezen ~ fantom in dekletom; podobnost ~ očetom in sinom; ljubiti se, tekmovati ~ seboj
II. s tož., z navezno obliko os. zaim. varianta méd..
1. smerni prostorski postaviti se ~ podboje; dati dve kolesci salame ~ rezini kruha; pomešati se ~ ljudi; Večkrat pride mednje
2. vezljivostni Polh spada ~ glodavce; šteti učenca ~ najboljše
I. z or.
1. mestovni prostorski
a) ~ nebom in zemljo; cesta ~ Ljubljano in Vrhniko; hiša ~ drevjem; držati ~ koleni
b) časovni ~ sredo in soboto; ~ božičnimi prazniki; jokati ~ smehom
c) količinski visok ~ 180 in 185 centimetri; nočne temperature ~ petimi in desetimi stopinjami; moški ~ štiridesetim in petdesetim letom
2. izbirni najlepša ~ dekleti; izbor ~ sadnimi vrstami
3. vezljivostni sovraštvo ~ sosedi; ljubezen ~ fantom in dekletom; podobnost ~ očetom in sinom; ljubiti se, tekmovati ~ seboj
II. s tož., z navezno obliko os. zaim. varianta méd..
1. smerni prostorski postaviti se ~ podboje; dati dve kolesci salame ~ rezini kruha; pomešati se ~ ljudi; Večkrat pride mednje
2. vezljivostni Polh spada ~ glodavce; šteti učenca ~ najboljše
Pravopis
pomiríti -ím dov. pomíril -íla, nam. pomirít/pomirìt, pomírjen -a; pomírjenje; drugo gl. miriti (í/ȋ í) koga/kaj ~ bolnika; ~ si vest
pomiríti se -ím se (í/ȋ í) z/s kom/čim ~ ~ z očetom; publ. ~ ~ s porazom sprijazniti se
pomiríti se -ím se (í/ȋ í) z/s kom/čim ~ ~ z očetom; publ. ~ ~ s porazom sprijazniti se
Pravopis
pomírjen -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ človek; pomirjen z/s kom/čim biti ~ z očetom
pomírjenost -i ž, pojm. (ȋ)
pomírjenost -i ž, pojm. (ȋ)
Pravopis
Pravopis
pregrešíti -ím dov. pregréšil -íla, nam. pregrešít/pregrešìt; drugo gl. grešiti (í/ȋ í) redk. kaj ~ veliko napak zagrešiti
pregrešíti se -ím se (í/ȋ í) proti komu/čemu ~ ~ ~ staršem; poud. ~ ~ ~ novim predpisom |prekršiti jih|; pregrešiti se zoper koga/kaj ~ ~ ~ očeta; poud. ~ ~ ~ postavo |prekršiti zakon, predpis|; pregrešiti se nad kom/čim ~ ~ ~ očetom; poud. ~ ~ pri hrani |prekršiti se|
pregrešíti se -ím se (í/ȋ í) proti komu/čemu ~ ~ ~ staršem; poud. ~ ~ ~ novim predpisom |prekršiti jih|; pregrešiti se zoper koga/kaj ~ ~ ~ očeta; poud. ~ ~ ~ postavo |prekršiti zakon, predpis|; pregrešiti se nad kom/čim ~ ~ ~ očetom; poud. ~ ~ pri hrani |prekršiti se|
Pravopis
razpòr -ôra m (ȍ ó) neobč. ~ med očetom in sinom neskladje, nasprotje; redk. ~ pri ženskem krilu razporek
Pravopis
slabó2 povdk. (ọ̑) ~ je, da toliko kadiš; v nikalnih stavkih Ni ~, ne pritožujem se |kar dobro je|; slabo komu V avtobusu ji je vedno ~; slabo za koga/kaj Če bo deževalo, bo to ~ ~ grozdje; slabo z/s kom/čim Z očetom je ~
Pravopis
stráh1 -ú tudi stráh -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv pojm. (ȃ ȗ; ȃ) ~ obide, prešine, prevzame koga; vzbujati otroku ~; tresti se od ~u; ~ za koga |skrb, da se komu zgodi kaj hudega|; delati kaj brez ~u, s ~om; narediti kaj iz ~u pred kaznijo; biti v ~u za kaj |bati se kaj izgubiti, priti ob kaj|; neknj. pog. imeti ~ pred očetom, pred temo bati se očeta, teme; star. biti v ~u komu biti komu iz strahu pokoren, poslušen; števn. znebiti se ~ov; poud. povsod videti same ~ove |vse imeti za nevarno, težko|; nardp. polnočni ~ovi; poud. ~ in groza, kakšen pa si |izraža mučnost, težavnost stanja|; strah pred kom/čim čutiti ~ ~ razburkanim morjem
Pravopis
zatajíti -ím dov. zatájil -íla, nam. zatajít/zatajìt; drugo gl. tajiti (í/ȋ í) koga/kaj ~ krajo; ~ lastnega otroka; ~ svoje prepričanje prikriti; Motor ●je zatajil odpovedal, se pokvaril; Tekmovalci ●so zatajili odpovedali, bili neuspešni
zatajíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. pred kom/čim ~ ~ ~ očetom skriti se, potajiti se
zatajíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. pred kom/čim ~ ~ ~ očetom skriti se, potajiti se
Pravopis
žalováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; žalovánje; (-àt) (á ȗ) po kom/čem ~ ~ domovini; ~ ~ možu; žalovati za kom/čim ~ ~ nekdanjimi časi; ~ ~ očetom; neobč. ~ zaradi zamujene priložnosti biti žalosten, žalostiti se
Število zadetkov: 11
Dostopnost