Zadetki iskanja
univerzaGradivo univȇrza f, g -e ‘najvišja izobraževalna in znanstvenoraziskovalna visokošolska ustanova’ (SSKJ; SSKJ2), univērza ‘vseučilišče’ (Pleteršnik), univerza ‘vseučilišče, visoke šole, Univerſität’ (Janežič 1867). 19. st.: universitét ‘viſoka ſhóla, vſeſhólſtvo, vſeuzhilíſzhe, Univerſität’ (Murko 1833b) = gajično univerzitét. Adj univȇrzen, f -zna ‘nanašajoč se na univerzo’ (SSKJ); subst univerziȃda f, g -e ‘mednarodne športne prireditve študentov, organizirane vsaki dve leti’ (SSKJ), univerzijȃda f, g -e ‘isto’ (SP 2001), tvorjeno po olimpiȃda f ‘mednarodne športne prireditve, organizirane vsaka štiri leta’ (SSKJ), olimpijȃda ‘isto’ (SP 2001); adj univerzitẹ̑ten, f -tna ‘nanašajoč se na univerzo’ (SSKJ) in iz tega subst univerzitẹ̑tnik m, g -a ‘kdor ima visokošolsko izobrazbo’ (SSKJ) s fem univerzitẹ̑tnica (SP 2001). Rekonstrukcija in primerjalno gradivo Isln. knjiž. *univerziˈtẹːt ‘najvišja visokošolska ustanova’ in kasneje *uniˈveːrza f, g *-e ‘isto’ (19. st.). nvn. universität f ‘hochschule’ (Grimm 1854–1971), prim. še r. universitétъ m ‘vysšaja škola’ (Dalь 1955), hrv. univerzìtēt m, g -téta ‘sveučilište’ (HER), č. uniwersitét m, g -u ‘Universität’ (Jungmann 1835–1839). Etimološka razlaga Različica univȇrza se od univerzitét ter ustreznic v drugih jezikih razlikuje po odsotnosti suf, ki bi ustrezal latinskemu -itāt-. Podobno razmerje kaže sln. matȗra f ‘zaključni izpit na srednji šoli’ (SSKJ) v razmerju do enakopomenskih nvn. Maturität, č. maturita, it. maturità, ki ustrezajo lat. mātūritās, zato bi sln. univȇrza lahko nastalo po analogiji na podlagi enačbe maturitẹ̑tən = univerzitẹ̑tən (► maturiteten). Možnosti nastanka preko elipse, npr. nlat. *(studia) ūniversa, iz pridevnika ūniversus ne podpirata niti dostopno gradivo niti etimologija nvn. Universität f, saj je pomen ‘in mehrere Fakultäten gegliederte (die Gesamtheit der Wissenschaften umfassende) Anstalt für wissenschaftliche Ausbildung und Forschung; Hochschule’ (Duden), ‘wissenschaftliche Lehrstätte und Forschungsstätte, die viele verschiedene Wissenschaftsgebiete umfasst’ (DWDS) nastal po pomenskem prehodu iz ‘verbandseinheit der professoren und scholaren des studium generale, universitas magistrorum et scholarium’, ta pa iz pravnega termina universität ‘corporative verbandseinheit’ (Grimm 1854–1971), prim. enak pomenski prehod v frc. université (FEW: 14:52). Gre za v nemščino (po DFWB s.v. Universität v 14. st.) prevzet latinski pravni termin ūniversitās f, g -tātis ‘(z)družba, društvo, ceh, kolegij, občina’ (Wiesthaler 1993–2007), ‘a number of persons associated into one body, a society, company, community, guild, corporation, etc.’, potrjen za 6. st. (Lewis, Short 1879), ki je nastal po pomenski specializaciji iz lat. ūniversitās f ‘the whole’ (Lewis, Short 1879), kar je abstr na -itās k lat. adj ūniversus ‘all together, all taken collectively, whole, entire, collective, general, universal’ (Lewis, Short 1879). Povezave univerzalen
ESSJ ∅
[Miha Sušnik]
Dostopnost