Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
ob práznikih prisl. zv.
GLEJ SINONIM: za praznike
Celotno geslo Sinonimni
ob robu predl. zv.
GLEJ SINONIM: na robu, na robu
Celotno geslo Sinonimni
ob róku prisl. zv.
GLEJ SINONIM: pravočasno
Celotno geslo Sinonimni
ob ščípu čas. prisl. zv.
izraža, da se kaj dogaja v času lunine mene, pri kateri je vidna vsa lunina površina
SINONIMI:
ob polni luni
Celotno geslo Sinonimni
ob tém čásu čas. prisl. zv.
s prislovnim določilom časa izraža nastop dejanja v času, kot ga nakazuje določilo
SINONIMI:
star. obsorej, star. obtorej, star. osorej, star. otorej, zastar. otovrej
Celotno geslo Sinonimni
ob vsákem čásu prisl. zv.
GLEJ SINONIM: kadar koli2

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Celotno geslo Vezljivostni G
bíti ob sem ob dovršni in nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj izgubiti koga/kaj
Je ob prijatelje.
Celotno geslo Vezljivostni G
obrégniti se ob -em se ob dovršni glagol, glagol govorjenja, čustvenostno
kdo/kaj v pogovoru zadeti ob koga/kaj
/V medijih/ se je že večkrat obregnil ob njegovo komentiranje.
Celotno geslo Vezljivostni G
pripráviti ob -im ob dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj , da biti ob koga/kaj
S popivanjem jih je pripravil ob dom.
Celotno geslo Vezljivostni G
priprávljati ob -am ob nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
Celotno geslo Vezljivostni G
príti ob prídem ob dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja
knjižno pogovorno kdo/kaj začeti biti ob koga/kaj
V vojni je prišel ob vse prijatelja in ob nogo.
Celotno geslo Vezljivostni G
spotakníti se ob in spotákniti se ob -em se ob dovršni glagol, glagol govorjenja, čustvenostno
kdo/kaj obregniti se ob koga/kaj
/Kar naprej/ se spotikajo obenj.
Celotno geslo Vezljivostni G
spotíkati se ob -am se ob nedovršni glagol, glagol govorjenja, čustvenostno
Celotno geslo Vezljivostni G
správiti ob -im ob dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj ob koga/kaj
Spravili so ga ob denar.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj ob koga/kaj
Spravila ga je ob živce, pamet in čast.

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
ob1 predl. s tož. in mest.
Celotno geslo Etimološki
ob2 predl. s tož.
Celotno geslo Etimološki
ob- – glej obotávljati se

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
òb, (okrajšana oblika: ò), I. praep. A) c. acc. 1) s krajevnim pomenom na vprašanje: kam? um; kača se je ob palico ovila, ob potok (den Fluss entlang) smo vrbe nasadili, Levst. (Sl. Spr.); — pri glagolih, ki pomenjajo zadevanje, udarjanje: an, auf; ob mizo udariti, auf den Tisch schlagen; ob tla treščiti, zuboden schmettern; (fig.) ob tla je, er ist zugrunde gerichtet; ob kamen zadeti ali spotekniti se, an einen Stein stoßen; bodisi z loncem ob kamen ali s kamenom ob lonec, težko je loncu, Npreg.-Jan. (Slovn.); ob grm je obrsnil, es hat ihn der Busch gestreift, Levst. (Sl. Spr.); drgniti se ob kaj, sich an etwas reiben; (fig.) ob mene se briše, = er schiebt die Schuld auf mich, Z.; ob mene se huduje, er ärgert sich über mich, Jurč.; jezike brusiti ob koga, Levst. (Zb. sp.); metati kaj ob zadaj (= vnic, črez glavo nazaj), Navr. (Let.); — ob ono stran, jenseits, Krelj; — 2) s časovnim pomenom: ob dan, bei Tage, Habd.-Mik.; ob noč, bei der Nacht, Mik.; über Nacht, Mur., Zv.; In svet ob noč pozabi kraj, Greg.; — 3) pomenja vzrok: ob to (obto), deshalb, Trub., Dalm.; ob kaj? (obkaj?), warum, Trub.; ob vašo stran, eurethalben, Krelj; — 4) ob glavo mu gre, es geht ihm um den Kopf, Ravn.-Mik.; ob pamet mu gre, er ist in Gefahr, den Verstand zu verlieren, Cv.; — (po nem.) ob kaj priti, um etwas kommen, es verlieren; pripraviti koga ob kaj, jemanden um etwas bringen; ob glavo dejati, enthaupten; krava je ob mleko, die Kuh ist um die Milch gekommen; obenj je, es ist um ihn geschehen, Cig.; — B) c. loc. 1) s krajevnim pomenom: längs, an; Paša stopa o potoci, Npes.-K.; ob potoci (potoku) lovec hodi, Levst. (Sl. Spr.); ob hribu hoditi, am Berge hin gehen, Cig.; ob hiši stoji drevje, Levst. (Sl. Spr.); pesek ob morju, der Sand am Meere, Ravn.-Mik.; ob bedru meč visi, Mik.; ob niti viseti, Mik.; palica ob zidu sloni, Levst. (Sl. Spr.); strah je v sredi otel, ob krajih ga pa nič ni, Npreg.-Jan. (Slovn.); težko mi je ob srcu, Vrt.; — 2) s časnim pomenom: zur Zeit, um, zu; o pravem času, zur rechten Zeit; ob nečasu, zur Unzeit, V.-Cig.; o kugi, zur Pestzeit; o lepem vremenu, bei schönem Wetter; o deževju, zur Regenzeit; o žetvi, zur Erntezeit; o božiču, zu Weihnachten; o sv. Juriju, zu Georgi; o kresi se dan obesi, Npreg.-Jan. (Slovn.); — o poldne, o polnoči (o poludne, o polunoči, nk.), zu Mittag, um Mitternacht; ob kolikih? = obkorej? um wieviel Uhr? Mur., vzhŠt.; ob eni (enih), um ein Uhr; ob sedmih, ob sedmi uri, um sieben Uhr; ob pol(u)sedmih, um halb sieben Uhr; — ob enem, zugleich; ob prvem, ob tretjem = prvič, tretjič, C.; — deček ob desetih letih, ein zehnjähriger Knabe, Vrt.; — ob uri, zur bestimmten Stunde; — ob sedmem dnevi, jeden siebenten Tag, Dalm.; — ob petkih, an Freitagen; ob časih, zeitweise, Cig.; — = za, zur Zeit: ob cesarju Avgustu, Levst. (Sl. Spr.); ob Mojzesu, Vrt.; — binnen, in: ob tednu, ob letu; — 3) znači okoliščine: ob zgodnjem trpljenju, o preganjanju in obrekovanju, o tujščini in ječi si delal iz Jožefa tako blazega moža, Ravn.; ob tem takem, unter solchen Umständen, Cig.; ob samotni hoji črez goro premišljevati kaj, Ravn.; — 4) kaže to, česar se dejanje tiče: in Betreff, von, über (lat. de); (v tem pomenu stoji v knjigah nav.: o, redkeje: ob, narod pa rabi: od); o kom (čem) govoriti, pisati, peti, meniti, dvomiti itd.; pesem o Pegamu in Lambergarju; nauk o pesništvu; — kaj se vam zdi ob takem prevzetju? Krelj; veselje ob enem grešniku, Krelj; pravi mi ob edinem sinu mojem, Levst. (Sl. Spr.); — 5) kaže to, iz česar je kaj izdelano, aus: klobuke delati ob svili, Vrt.; ti zidovi so ob opeki, Vrt.; ob suknu je narejeno oblačilo, Levst. (Rok.); — 6) kaže to, kar h kakemu dejanju pomaga: o (ob) palici, o (ob) berglah hoditi, an einem Stocke, auf Krücken gehen; ob kruhu in vodi živeti, von Brot und Wasser leben; o preji ga je živila, sie nährte ihn mit Spinnen, Ravn.-Mik.; ob svojem živeti, von seinen eigenen Mitteln leben; naj le dobro živi, saj ima ob čem, (er hat ja die Mittel dazu); ob svojih, očetovih troških, auf eigene, des Vaters Unkosten; ob tem brašnu ne prideš do Trsta, mit dieser Reisezehrung kommt man nicht bis Triest; izučiti se česa ob nemškem jeziku, mittelst der deutschen Unterrichtssprache etwas erlernen, Levst. (Nauk); ob malem opraviti, mit Wenigem auskommen, Cig.; ti se ob velikem trudiš, du hast viel Mühe, Krelj; ob kratkem kaj povedati, sich kurz fassen; — 7) sam ob sebi, von selbst, aus eigener Macht: kadar je sila, more sam ob sebi dajati zapovedi, Levst. (Nauk); — samo ob sebi se umeje, es versteht sich von selbst, Levst. (Nauk), nk.; — ob svoji glavi, sam ob sebi je storil, er that es aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, Levst. (Sl. Spr.), C.; — to ni samo ob sebi, das geht nicht mit rechten Dingen zu, Levst. (Sl. Spr.); — ob sebi an und für sich, C.; — II. adv. v sestavi z adjektivi, katerim slabi pomen: osiv, etwas grau, otemen, etwas finster etwas dunkel, vzhŠt.-C.; — III. praef. znači, 1) da se dejanje vrši okoli predmeta: um-; obviti, umwickeln, obvezati, umbinden, ozreti se, sich umsehen, opasati, umgürten, obstopiti, umringen, objeti, umfassen, umarmen; — 2) da dejanje zadeva predmet, če tudi ne od vseh strani: be-; obiti, beschlagen, obdarovati, beschenken, obrekavati, verleumden, obgovoriti, anreden; — 3) da kdo (kaj) ostane v začetem stanju: obležati, obsedeti, obstati, liegen, sitzen, stehen bleiben; — 4) izgubo: oblistovati se, die Blätter verlieren; — 5) dela iz imperf. glagolov perfektivne: ogreti, oslabeti.

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
ob predl. z mest.
1. ob, za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja: Ob ſtrtoj ſztrá'zi pa te noucsi priſao je KŠ 1771, 49; I ob devétoj vöri kricsao je KŠ 1771, 153; szedsztvo sze pred poldnévom ob 10-toj vöri obdr'zalo AI 1875, kaz. br. 1; gda je Paveo ob drügim poſztávlen bio pred Nero Czaſzara KŠ 1771, 653; Ob drügim pa pride vu Dühi BKM 1789, 18; Ob trétyim knasoj ſzmrti BKM 1789, 18; steromi sze dête obszlêdnyim veszelilo AI 1875, kaz. br. 7
2. za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: Boug je ſzám obſzebi náj popolnejſe Bojstvo KMK 1780, 8; kaksté neznameniti szi sze bidti vidi obszebi KAJ 1848, III; polszkoga ino csehszkoga Krála, nepresztano podbádati, náj bi sze ob ednim szünola na Magyarszko KOJ 1848, 66

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
ob [ob] predlog
  1. za izražanje premikanja do tesnega približanja; ob
  2. za izražanje izgube česa pozitivnega, vrednega; ob
Število zadetkov: 168