Zanima me, ali je bolj pravilno, da rečemo, da bomo za rojstni dan znancu voščili ali čestitali? Že nekajkrat sem slišala večje zagovarjanje prvega načina (voščiti) in odločno zavračanje in zgražanje ob drugem načinu, meni pa se niti drugi način ne zdi zares napačen. Kaj je bolj pravilno in zakaj?
Zadetki iskanja
Jezikovna svetovalnica
Ali v spodnjih primerih navedkov pišemo piko za zaklepajem ali pred narekovajem zgoraj? Imena avtorjev v oklepaju so sicer izpisana. Ali morda obstaja kakšna druga rešitev? Zgledovala sem se po primeru v SP, str. 49/445: -- 5. dodatke pišočega v citiranem besedilu: Kritik pravi dobesedno: »Glavno je, da ima kaj povedati; besede, oblike bodo sledile same« (podčrtal K. Š.). --
-- »Gojmir Anton Kos je v slovensko umetnost vnesel profesionalno zavest o slikarstvu, ki se kot praksa prične in konča z umetniškim delom in natančno opredelitvijo tiste funkcije, ki jo to delo ima v prostoru in času, v katerem nastaja« (J. M.). Za slikarja, ki se je šolal ... -- ... ter »po razpadu skupine leta 1971 kot edina v Ljubljani nadaljevala tradicijo konceptualizma, kar se je v njunih delih ohranilo tudi po prehodu k videu« (M. C.). -- »Ko se je v sedemdesetih v Sloveniji zgodila prekinitev političnega na področju filma, smo političnost na novo ustvarili v osemdesetih letih na področju umetniškega videa« (M. G.). -- ... pri čemer nazorno pokaže, »da gre pri umetnostni reprezentaciji za fizični in mentalni prostor, ki ju ni nikoli moč popolnoma razdvojiti« (I. Š.).
S kolegi si nismo edini, kako zapisovati različne številske in črkovne kombinacije (presledek, skupaj ali vezaj):
a) člen 3(1)(4) = 4. točka prvega odstavka 3. člena \– ali morajo biti med oklepaji presledki (v angleški predlogi jih ni);
b) skupina G7 ali G 7 ali G-7,
EU27 ali EU 27 ali EU-27;
c) trdota 2B, HB-2, HB=21/2 (neposredni prepis s treh svinčnikov);
č) hišna številka: Maistrova 12A ali 12 A.
Pod »format« je v slovarskem delu SP mogoče prebrati format A 4 in A4-format – bi morali tako ravnati v vsakem črkovno-številskem primeru? Čemu presledek v prvem primeru med A in 4? Kaj pa, če kje drugje naletimo na kombinacijo 4A? Po matematični logiki presledka ni v pomenu štirikrat A.
H. Š.
Zanima me, kako pisati črke ob števkah – stično, nestično, s piko na koncu ali brez – pri zapisovanju razredov: npr. 1.b ali 1.b. ali 1.b. ali 1b (Kako pa je pri hišnih številkah?)
Prosim za nasvet, kako se pravilno napiše hišno številko: 4a ali 4 a ali 4A ali 4 A.
Danes se mi je zastavilo vprašanje, kako z besedo/besedama pravilno zapisati uro 24.00. Zanima me pomenska razlika med besedama: opolnoči in obpolnoči.
Pozdravljeni,
zanima me, kako je pravilno:
prireditev bo v vsakem vremenu ali
prireditev bo ob vsakem vremenu.
Kateri predlog uporabljati v naslednjih (in podobnih) primerih: z/iz Občine Kranjska Gora so sporočili..., iz/s Policijske uprave Kranj odgovarjajo ..., iz/z Agencije za plačilni promet sporočajo ..., iz/z NIJZ so sporočili ... Ali tudi tu velja na–z/s, v–iz?
Zanima me sledeče: Katera oblika navajanja ženskega priimka za nazivom profesorica (oziroma za kratico prof.) je pravilnejša, prof. Berko ali prof. Berkova?
Ali mora za pomišljajem, ki ga uporabimo za zamolk (neizgovorjeni stavek), stati ločilo na koncu stavka ali ne? Prebiram neko besedilo, kjer za pomišljajem ni vejice. Na primer:
Nikoli ne bo –
Je to prav? In ali je morda pravilneje uporabiti tripičje?
Ali je imenovalniška oblika naslovov, če naslov uvaja izraz stanujoč, ustrezna?
Imenovalnik je recimo pri seznamih kandidatov za funkcionarje v Uradnem listu, npr. Janez Novak, rojen 1. 1. 1900, stanujoč Dunajska 7, Ljubljana.
Dvom se je pojavil, ker se oblike s predlogom v/na zdijo primerne, ni pa vedno lahko določiti, kateri izmed predlogov je pravilni: stanujoč na Dunajski 7; stanujoča na (?) Pod kostanji 8, Celje; stanujoč v Ločici pri Savinji 2 ipd.
Prosila bi za strokovno mnenje glede rabe predloga na (oziroma v) Mostu na Soči.
Kolikor vem, je v strokovni literaturi opredeljeno, da Mostarji stanujemo na Mostu na Soči oziroma smo z Mosta na Soči. Domačini dosledno uporabljamo predlog na, na primer Grem na Most na Soči; največkrat samo Grem na Most ... (Ali ne bi bilo čudno: Grem v Most?) Starejši domačini tu pa tam še uporabljajo starinsko obliko »naz«, npr. Sem naz Most, naz Modrejce ... kar pomeni z Mosta oz. z Modrejc.
Najstarejše slovensko poimenovanje kraja je bilo Most. Če pogledamo zadnji citat iz Preglja v moji monografiji, lahko preberemo, da je Pregelj zapisal, da se temu kraju po naše pravi Na Mostu.
Vmesno ime je bilo Sveta Lucija, pa tudi Sveta Lucija pri Tolminu in Sveta Lucija na Mostu, da o italijanskih in nemških različicah ne govorim.
Tu se uporablja predlog v: Grem v Sveto Lucijo, Sem iz Svete Lucije ...
Imam pripombo glede imena vasi Nabrežina v SP, ki ga dobimo v Franu. Menim, da je pri tem prisotna napaka, načeloma naj bi bilo ime vezano s predlogom v – v Nabrežini, in ne na Nabrežini, kot je zapisano na portalu, dvom je potrdila tudi slovenistka Vera Tuta.
Bi mi lahko svetovali, kako dalje, kako naj bi ukrepali, če obstaja možnost kake "uradne pripombe" ali podobnega? Čeprav je vas izven slovenskih meja, tu živi veliko Slovencev, ki gojijo slovenski jezik, in bi bilo primerno to popraviti, oz. izbiro oblike na Nabrežini utemeljiti.
Kadar imamo v mislih kras kot značilno obliko apnenčastega sveta, kraški svet (torej kras z malo začetnico), je v povedih bolj pravilno rabiti besedno zvezo v krasu ali na krasu?
Zanima me, ali je pravilno na dnu ali v dnu.
Prilagam konkreten primer: Na dnu lobanje je nekaj pomembnih prestopišč žil in živcev.V dnu lobanje je nekaj pomembnih prestopišč žil in živcev.
Bolje se sliši na dnu, vendar bolj smiselno je v dnu, saj so prestopišča luknje, ki se nahajojo v dnu in ga tudi prestopajo.
Prosim za pomoč pri oblikovanju povedi, kjer mi težave delata predloga iz in z. Gre za primere, kot je ta: Gostje so bili iz Italije, Madžarske, Hrvaške in Nemčije. Je dovolj ta en iz, ali bi morala pred vsako državo pisati predlog? Če bi bile to le države, v katere gremo, ne bi bilo dileme; ker pa gremo na Madžarsko* in na Hrvaško, nisem prepričana. Bi bilo torej bolje: Gostje so bili iz Italije, z Madžarske, s Hrvaške in iz Nemčije?
Postavlja se mi (nam) vprašanje o pravilni rabi predloga "na" oziroma v ob besedi razstavišče. konkretno ali je bolje na priznanih razstaviščih ali v priznanih razstaviščih.
Pri poučevanju sem naletela na zagato: zakaj v soboto, v nedeljo (tožilnik) in zakaj v juniju, v mesecu, v tednu (mestnik)?
Zanima me, ali obstaja pravilo glede uporabe predloga za potovanje (nakazovanje denarja, pisanje pisem, pošiljanje paketov) v/na določene države.
Po občutku se mi zdi, da se v glavnem potuje v države (recimo v Španijo, v Nemčijo, ampak tudi na Nemško ...) in na otoške države (na Kubo, na Jamajko...), vendar mi moj občutek govori, da ni vedno tako (v veliko Britanijo, na Švedsko...)
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- Naslednja »