Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

koledováti koledújem tudi kolédovati kolédujem nedovršni glagol [koledováti] tudi [kolédovati]
    hoditi od hiše do hiše in voščiti s petjem, igranjem obrednih pesmi, zlasti med 25. decembrom in 6. januarjem
ETIMOLOGIJA: iz koleda ‛obiskovanje od hiše do hiše med božičem in tremi kralji’, iz slovan. *kolęda, tako kot stcslov. *kolęda ‛novo leto’, hrv., srb. kòleda, koléda ‛koleda, koledovanje’, rus. koljadá ‛koledovanje, božični teden, koledna pesem’, češ. koleda ‛koledna pesem’, prevzeto iz lat. calendae ‛prvi dan v mesecu’, iz calāre ‛klicati’, ker so v antičnem Rimu naznanili začetek meseca z nekaj zaporednimi klici - več ...
žába žábe samostalnik ženskega spola [žába]
    1. dvoživka brez repa, z večjo glavo in močnimi nogami s plavalno kožico; primerjaj lat. Anura
      1.1. ta žival kot hrana, jed
    2. v množini, manj formalno oprijeto, hlačam podobno oblačilo, ki pokriva tudi stopala
    3. manj formalno plavanje, pri katerem se z rokami in nogami delajo krožni gibi; SINONIMI: manj formalno žabica
    4. manj formalno priprava za utrjevanje tal, terena
    5. slabšalno bahav, nadut, aroganten človek ali po videzu neprijeten človek
STALNE ZVEZE: barska žaba, človek žaba, laška žaba, morska žaba, pisana žaba, prava žaba, rjava žaba, volovska žaba, zelena žaba
FRAZEOLOGIJA: napihovati se kot žaba, pojesti živo žabo, žabe se bodo zaredile komu v želodcu
ETIMOLOGIJA: = cslov. žaba, hrv., srb. žȁba, rus., češ. žába < pslov. *žaba < ide. *geh1b(h)ah2 iz *geh1b(h)- ‛sluzast, zdrizast, sluzasta žival’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
dánzadnéven -vna -o prid. (ȃ-ẹ̑)
knjiž. ki se dogaja dan za dnem: danzadnevno obiskovanje
SSKJ²
dvánajstléten in dvanájstléten -tna -o prid. (ȃ-ẹ̑; á-ẹ̑)
1. star dvanajst let: dvanajstletni deček
2. ki traja dvanajst let: dvanajstletno obiskovanje šole
SSKJ²
jámarstvo -a s (ȃ)
obiskovanje, odkrivanje, raziskovanje podzemeljskih, kraških jam: pionirji slovenskega planinstva in jamarstva
// speleologija: razprava s področja jamarstva
SSKJ²
kolegnína -e ž (ī)
nekdaj pristojbina za bivanje v kolegiju in za obiskovanje šole:
SSKJ²
obiskovánje -a s (ȃ)
glagolnik od obiskovati: obiskovanje bolnika / obiskovanje toplic, zdravnika / obiskovanje javnih lokalov / spodbujati učence k obiskovanju gledaliških predstav; neredno obiskovanje pouka
SSKJ²
pétnajstléten in petnájstléten -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑; á-ẹ̑)
1. star petnajst let: petnajstleten fant
2. ki traja petnajst let: petnajstletno obiskovanje šole
SSKJ²
šolnína -e ž (ī)
znesek, ki se plača za obiskovanje šole: biti oproščen šolnine; odpraviti, plačati, pobirati šolnino; polovična šolnina
SSKJ²
tečajnína -e ž (ī)
znesek, ki se plača za obiskovanje tečaja: plačati tečajnino

Slovenski pravopis

Pravopis
dánzadnéven -vna -o (ȃẹ̑) ~o obiskovanje
Pravopis
frekventácija -e ž, pojm. (á) obisk, obiskovanje, udeleževanje
Pravopis
jámarstvo -a s, pojm. (ȃ) |obiskovanje, raziskovanje jam|
Pravopis
obiskováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; obiskovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ prijatelje; neobč.: ~ gledališče hoditi v gledališče; Razred ~uje trideset učencev v razredu je

Slovar slovenskih frazemov

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
kolẹ̑da -e ž

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
obiskȃva, f. = obiskovanje, C.
Pleteršnik
obiskovȃnje, n. das Besuchen, der Besuch oder die Besuche.

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
priglédanje -a s obisk, obiskovanje: Na Márie priglédanyá dén KŠ 1771, 847; ka ſzi nej ſzpoznalo vrejme priglédanyá tvojega KŠ 1771, 237; obüdi sze na priglédanye vszê poganov TA 1848, 46
Število zadetkov: 29