Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
lastnost, stanje objestnega človeka: prevzela ga je objestnost; fantovska, ekspr. pobalinska objestnost / iz objestnosti razbiti šipo; ekspr. iz gole objestnosti je to storil; v objestnosti ni pomislil na posledice / ekspr. objestnost drhali brezobzirnost, nesramnost / počenjati objestnosti objestna dejanja
Slovenski pravopis
objéstnost -i ž, pojm. (ẹ́) ~ otrok; storiti kaj iz ~i; števn. počenjati ~i
Sinonimni slovar slovenskega jezika
![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)