Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
obtôžba -e ž (ō)
1. glagolnik od obtožiti: njegove obtožbe nič ne veljajo; pesnik poostri obtožbo proti stanju v družbi; vznemiril jo je s svojimi obtožbami
2. pravn. pisna ali ustna zahteva upravičenega tožilca v kazenskem postopku, s katerim se zahteva glavna obravnava in obsodba obdolženca: ovreči, razširiti, umakniti, vložiti obtožbo

Slovenski pravopis

Pravopis
obtôžba -e ž (ó; ȏ) prizadeti prijatelja z ~ami; ~ zoper storilca

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
obtôžba -e ž
kar izraža oceno, da je kdo kriv za kajpojmovnik
SINONIMI:
obdolžitev, knj.izroč. inkriminacija, zastar. zatožba

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
obtōžba – glej tožīti

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
obtǫ̑žba, f. die Anklage, Cig., M., DZ., nk.

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Celotno geslo Hipolit
obtožba samostalnik ženskega spola

Pravni terminološki slovar

Pravo
kázenska obtôžba -e -e ž
Pravo
obtôžba oškodovánca kot tožílca -e -- -- -- ž
Pravo
obtôžba pred ustávnim sodíščem -e -- -- -- ž
Pravo
subsidiárna obtôžba -e -e ž
Pravo
ustávna obtôžba -e -e ž
Pravo
ústna obtôžba -e -e ž
Število zadetkov: 12