Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
borjáč, -áča, m. der Hof, C.; bórjač, -áča, Kras in Prim.-Erj. (Torb.); — der Viehhof, Cig.; ograjen prostor okoli svinjaka, Notr., Dol.; — nam. oborjač, prim. obor = Hürde, Erj. (Torb.).
Pleteršnik
ogrȃdič, m. = ograjen pašnik, Savinska dol.
Pleteršnik
ogrȃdnica, f. majhen, ograjen pašnik, Tolm.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
ospȃsək, -ska, m. "ograjen osobinsk (a ne obeč) pašnjak", Tolm.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
páštən, -tna, m. 1) obdelan pa ograjen kos zemlje, kjer so trte, Tržaška ok.-Štrek. (Let.); — 2) pášten, -štena = zelena planica na hribu, koder se živina rada pase, Sv. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.); — iz pažitьnъ; prim. stsl., rus. pažitь, Weide, Erj. (Torb.), Štrek. (Let.).
Pleteršnik
pȏłn, adj. voll; poln sod; polna skleda juhe; polno šako, pest, peščico moke komu dati; drevo je polno sadja; p. uši; p. bradavic; vse polno je ljudi, es wimmelt von Menschen; Stoji vrtec ograjen, Polno rožic nasajen, Npes.-K.; polno me je česa, ich bin mit etwas angefüllt, Cig.; polno me je upanja, ich bin voll Hoffnung, C.; polna luna, der Vollmond; ob polnem, bei Vollmond, C.; polni zbor, die Plenarversammlung, Cig. (T.); v polnem zboru, in pleno, Cig.; polne mere ali vage, vollwichtig, Cig., Jan.; poln ogel, eine Vollecke, Cig. (T.); čep gre na polnem v sod, der Zapfen schließt vollkommen dicht, vzhŠt.; — inhaltsreich, massiv, Cig.; polni nagelj, die Doppelnelke, Cig.; polna senca, der Kernschatten, Cig. (T.); polna svetloba, das Schlaglicht, Cig. (T.); polnega naglasa, hochtonig, Cig. (T.).
Pleteršnik
stája, f. 1) das Stehen: s. na straži, Cv.; — der Stillstand, Cig. (T.); — 2) der Ort des Stehens, der Anstand, Cig., Zora; — 3) die Herberge, das Quartier, Mur., Cig., Npes.-Vraz; — der Standort: vojaške ladje imajo tamkaj svojo stajo, Cv.; — der Viehstandort, C.; nav. pl. staje = ograjen prostor na pašniku, kjer živina o poludne stoji, Cig., Notr.; — staje, die Sennerhütten mit den Stallungen in den Alpen, V.-Cig., Tolm., Bolc; planin in staj je tukaj gori dovolj, Zv.
Pleteršnik
tnálọ, n. 1) ein zum Holzhacken bestimmter Platz; der Holzplatz; slaba sekira še ni bila nikoli s tnala ukradena, Npreg.-Jan. (Slovn.); prostor pred hišo, ako ni ograjen, Kal-Erj. (Torb.); — 2) = hlod, na katerem drva cepijo in sekajo, der Hackblock.
Pleteršnik
vrtǫ́grad, m. = vrt, pos. ograjen vrt, Mur.

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
nòtrizagràjeni -a -o prid.
1. ograjen: Nyive szo nê z-plôtom ali brvéncami notrizagrajene KAJ 1870, 119; Tej divji avarci szo meli velke na pét sészt mil dúge z-zemlov notrizagrajene oploute KOJ 1848, 6
2. obkoljen: da szi je notrizagrajeni magyarszki Kráo nej znáo ovak pomocsti KOJ 1848, 64
Prekmurski
zagradìti -ím dov. zagraditi: ograde .. da ga vszáko szprotolêtje zagradi KAJ 1870, 121; goricze i okouli je je zagrádo ſzplotom KŠ 1771, 139; pren. ár csi bi sze mi za poszebno vámo zagrádili AIP 1876, br. 5, 1
zagràjeni -a -o zagrajen, ograjen: ograd ali je zagrajeni ali nê AI 1875, br. 1, 5

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
briul [nepopoln podatek] (friul) samostalnik moškega spola
Celotno geslo Pohlin
tičnica [tȋčnica] samostalnik ženskega spola

zaprt, ograjen prostor za ptice

PRIMERJAJ: tičnik

Celotno geslo Pohlin
tičnik [tȋčnik] (ptičnik, ptičnjak, tičnjak) samostalnik moškega spola

zaprt, ograjen prostor za ptice

PRIMERJAJ: tičnica

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Celotno geslo Hipolit
ograditi glagol

PRIMERJAJ: ograjen

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
nakoljen del., F2, characata vinea, en ograjen, obréẛan, inu nakoilen vinograd; impedata vinea, en nakolen vinograd
Vorenc
obrezan del., F8, characata vinea, en ograjen, obréẛan, inu nakoilen vinograd; desectus, -a, -um, odréṡan, odṡhagan, odſékan, obréṡan; irrectus, -a, -um, ut irrectus pollex, paliz, katerimu nei nohát obréṡan; lapis incisus, obréṡani, ali réṡani kamen; pastinatus, -a, -um, okopán, obreiṡan; pecunia accisa, vel arrosa, obréṡan danar; recutitus, obreiṡan kakòr en Jud; verpus, kateri je obreiṡan kakòr en Jud
Vorenc
ograjen del., F3, characata vinea, en ograjen, obréẛan, inu nakoilen vinograd; leporarium, -rÿ, en ograjen vert ṡa ṡaize; septus, -a, -um, ṡagrajen, ograjen
Vorenc
zagrajen del., F2, interseptus, -a, -um, ṡagrajen, ṡadélan, pregrajen; septus, -a, -um, ṡagrajen, ograjen
Vorenc
zajec m, F6, dasypus, kinigil, ali kar ima kozaſte, ali koſmate nogè, kakòr ẛayz; foeta canis, breja pſiza, breji ṡajiz; hinnulus, tú mladu ene ſerne, ali ṡaiza, ali divje koṡe; lageos, ena ſorta vinṡke tarte, katero ṡaizi ſylnu lubio; leporarium, -rÿ, en ograjen vert ṡa ṡaize; lepus, -ris, ṡaiz
Število zadetkov: 27