ôkence -a [okənce] s, mn. tudi ókenca (ō)
1. manjšalnica od okno: hiša ima majhna okenca; okroglo, štirioglato okence; zamreženo kletno okence / odpreti, zapreti okence / potrkati na okence / okence kamere
2. odprtina v pregradi, (večjem) oknu za poslovanje s strankami: pririnil se je do okenca; stati v vrsti pred okencem; uslužbenec pri okencu / bančno, blagajniško, poštno okence
3. kvadrat (v razpredelnici): vpisati številke v ustrezna okenca / razpredelnica ima veliko okenc / okenca mreže
♦ anat. okroglo okence odprtina med srednjim in notranjim ušesom, zaprta z membrano; lov. okence znamenje bele barve na zadku srnjadi in na začetku peruti divjega petelina
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
Slovenski pravopis
Pravopis
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Slovenski etimološki slovar³
Celotno geslo
Etimološki
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
ókənce, n. dem. okno, das Fensterchen; — die Luke, Cig.; das Luftloch, Gor.; — (pri ušesu) jajasto, okroglo o., das ovale, das runde Fenster, Erj. (Som.); — die Zelle (am Insectenflügel), h. t.-Cig. (T.).
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Celotno geslo
Hipolit
oknece samostalnik srednjega spola
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
okence s, F2, fenestrella, -lae, okanze; riscus, -ci, tudi enu okanze na ſteini, ṡkuṡi kateru ſe luka
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje16
Čebelarski terminološki slovar
Čebelarstvo
Čebelarstvo
Čebelarstvo
Čebelarstvo
Črnovrški dialekt
Črnovrški
Kostelski slovar
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 14
Dostopnost