eléktričen -čna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na elektriko:a) električni aparati, stroji;
električni bojler, štedilnik, zvonec;
električni motor;
električna ključavnica, ura;
električna svetilka;
električna cestna železnica / električni stol v Združenih državah Amerike naprava za usmrčevanje obsojencev z električnim tokom; električna blazina blazina z električnim gretjemb) stroji na električni pogon;
električni vžig;
električna razsvetljava;
električno ogrevanje, varjenje c) električni generator;
električni števec;
električni vod;
električna napeljava;
električno omrežje, stikalo;
pog. električna centrala elektrarnač) električni pojavi, učinki;
električna iskra / električni tok; električna energija, napetost 2. naelektren: če steklo drgnemo, postane električno
♦ agr. električni pastir žična ograja okoli pašnika, v kateri je električni tok; elektr. električni krog sklenjena pot, po kateri teče električni tok; električni naboj množina elektrine na naelektrenem telesu; električni potencial potencial v električnem polju; električna upornost lastnost snovi, da se upira prevajanju električnega toka; električno polje polje, v katerem delujejo električne sile; glasb. električni instrumenti instrumenti, pri katerih se toni proizvajajo s pomočjo električnih naprav; strojn. dizel-električna lokomotiva lokomotiva z dizel generatorjem in elektromotorji na pogonskih oseh; dizel električna vleka; zool. električni skati s hrbtne strani sploščene morske ribe, ki proizvajajo električno napetost, Torpedinidaeeléktrično prisl.:
električno negativen, pozitiven; električno poganjan, zvarjen; ta prostor je mogoče ogrevati edinole električno; sam.:, pog. v službo se vozi z električno s tramvajem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.