Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
bučánje -a (ȃ) glagolnik od bučati: mogočno bučanje morja; šum in bučanje viharja / bučanje čebel / bučanje orgel
SSKJ
donênje -a (é) glagolnik od doneti: mogočno donenje orgel; slišati je bilo ubrano donenje zvonov / plaz je z votlim donenjem drsel v dolino
SSKJ
goníti gónim nedov. (ī ọ́) 
  1. 1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: potok goni mlin in žago; goniti kolo, šivalni stroj / goniti kovaški meh / ekspr., z oslabljenim pomenom: celo dopoldne je gonil cepec mlatil; neutrudno je gonil vesla veslal
    // ekspr. veter je gonil oblake proti goram
    // delati, povzročati, da se kaj zelo hitro giblje, premika: neusmiljeno je gonil konja; nepreh.: vso pot je gonil; goniti proti domu / zdaj pa ti nekaj časa goni, pa bom jaz plužil / ekspr. goniti sovražnika preganjati, zasledovati; beži, kot bi ga sršeni gonili; gonil ga je kot pes zajca
  2. 2. delati, povzročati, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: goniti konje; goniti živino na pašo / ekspr. zvezanega so gonili skozi vas / ekspr. ves dan ga je vodnik gonil po mestu
  3. 3. ekspr. delati, povzročati, da mora biti kdo zelo aktiven: neprestano je gonil svoje delavce; z osorno besedo ga je gonil na delo; vsak večer so ga morali goniti spat; na polju so ga gonili kot psa / saj te ne gonimo v šolo, če nočeš
    // poditi stran, odganjati: ostani, saj te nihče ne goni; brez usmiljenja so jo gonili iz hiše, od hiše
  4. 4. ekspr. kar naprej govoriti, ponavljati: venomer goni, da pojde sam po svetu / zmeraj goni (eno in) isto
    ● 
    ekspr. samo to politiko goni se veliko, preveč ukvarja z njo; ekspr. še vedno goni svojo, svoje vztraja pri tem, kar je rekel; ekspr. vsako stvar je gonil do konca ni odnehal, popustil, dokler ni bila urejena, rešena; ekspr. goniti vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist
    ♦ 
    lov. pes goni zasleduje bežečo divjad; muz. goniti meh dovajati za delovanje orgel potrebni zrak
    goníti se 
    1. 1. kazati nagnjenje za parjenje: krava, svinja se goni
    2. 2. slabš. poditi se, divjati: otroci so se ves dan gonili po dvorišču / veter se je gonil preko pokrajine
    gonèč -éča -e: goneč konja, je prepeval
SSKJ
méh -a m, mn. mehóvi in méhi (ẹ̑) 
  1. 1. priprava, ki ob stiskanju in raztegovanju dovaja za gorenje potrebni zrak: v kovačnici se je pokvaril meh; vajenec goni meh / kovaški meh
    // priprava, ki ob stiskanju in raztegovanju dovaja nekaterim glasbilom potrebni zrak: popraviti meh pri orglah; meh dude, harmonike
  2. 2. šalj. harmonika: harmonikar je vzel svoj meh in zaigral / nehaj že nategovati, raztegovati, vleči meh, mehove
  3. 3. star. ljudsko glasbilo, sestavljeno iz piščali in meha; duda: godec je pihal na meh
  4. 4. po dolgem neprerezana odrta živalska koža: žival je previdno odrl, da bi lahko prodal njen meh
    // posoda iz take kože za shranjevanje ali prenašanje tekočine, zrnja: nesti kozji, ovčji meh; trebušast meh vina, žita; sesedel se je kot prazen meh / kot psovka ti meh vinski, že spet razgrajaš
    ● 
    nizko razparal mu bom meh trebuh; na meh dreti na meh odstranjevati kožo tako, da ostane po dolgem neprerezana; ekspr. na meh te bom odrl napravil, povzročil ti bom kaj zelo neprijetnega; vpije, kot bi ga drli na meh zelo močno, glasno; ekspr. ima smeh in jok v enem mehu njegovo razpoloženje zelo hitro prehaja iz ene skrajnosti v drugo; s knjigo dela kot svinja z mehom grdo, malomarno; sope kot kovaški meh zelo, glasno
    ♦ 
    anat. ledvični meh votlina v sredi ledvice, v kateri se zbira seč; čeb. kadilnik na meh; fot. meh raztegljivi del fotografskega aparata med nosilcem objektiva in ohišjem aparata; kamera na meh; muz. goniti meh dovajati za delovanje orgel potrebni zrak; teh. prehodni meh nagubane stene in strop na prehodu med dvema deloma prevoznega sredstva; nav. mn., zool. pljučni meh kožni izrastek pljuč pri pticah, ki sega med drobovje, mišice in v votle kosti
SSKJ
nôžen -žna -o prid. (ō) nanašajoč se na nogo: nožni prsti; nožne mišice / nožna kopel / nožne proteze / nožni vzvod; nožna zavora / šivalni stroj na nožni pogon
 
anat. nožni obok srednji vbočeni del stopala; med. nožna lega ploda v maternici lega z nogami navzdol; muz. nožna klaviatura klaviaturi podoben del orgel za igranje z nogami; teh. nožno gonilo del priprave, stroja, s katerim se ta z nogo goni, poganja
SSKJ
omára -e ž (ȃ) večji kos pohištva, ki se odpira na sprednji strani, za shranjevanje oblek ali drugih stvari: odpreti, zakleniti omaro; spraviti obleko, perilo v omaro; omara iz orehovega lesa; ključ od omare / dvokrilna omara; knjižna omara; kombinirana omara sestavljena iz delov, od katerih se eni zapirajo, drugi so odprti; tridelna ali trodelna omara s tremi (vratnimi) krili; zidna omara navadno manjša omara v zidni vdolbini
// v kmečkem okolju nizka omara s policami za shranjevanje jedil: latvico mleka je postavila v omaro
// s prilastkom temu podobna priprava za različne namene: denar in dokumente je imel shranjene v železni omari / hladilna omara hladilnik, velik kot omara; zamrzovalna omara omari podobna naprava za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturi
♦ 
arhit. vzidana omara z obdelano prednjo stranjo, pritrjena v niši; elektr. stikalna omara s stikalnimi aparati; muz. orgelska omara ohišje orgel; papir. sesalna omara naprava za vakuumsko odstranjevanje dela vode iz mokre plasti na vzdolžnem situ papirnega stroja
SNB
organístika -e ž (í)
1. veda o sestavi orgel in njihovi zgodovini, razvoju: Organistika je relativno dobro razvita po zaslugi nekaterih posameznikov, ki se ukvarjajo z orglami, zgodovinskim razvojem in uporabo tega glasbila
2. orgelska glasba: Postavitev koncertnih orgel je začrtalo novo obdobje v slovenski organistiki E iz srlat. organisticus 'orgeljski'
SSKJ
órgle -gel ž mn. (ọ̑) glasbilo iz piščali, v katere prihaja zrak iz mehov, z eno ali več ročnimi in eno nožno klaviaturo: igrati (na) orgle; iz cerkve je bilo slišati donenje orgel / izdelovalec orgel / električne orgle / koncertne orgle
● 
žarg., voj. Stalinove orgle med drugo svetovno vojno raketomet sovjetskega tipa, ki izstreljuje rakete s tirnih ramp; katjuša
♦ 
muz. hammond orgle ki proizvajajo tone z električnimi napravami
SSKJ
piščál -i [au̯ž (ȃ) 
  1. 1. preprosto glasbilo v obliki cevi, v katero se piha: piščal piska; delati, rezljati piščali; igrati na piščal; koščena, vrbova piščal; glas pastirske piščali
    // temu podobna signalna priprava: parna piščal lokomotive
  2. 2. muz. vsak od delov orgel, v katerem nastaja ton: vgraditi v orgle novo piščal / jezična ki ima jeziček, ustnična piščal ki ima ustnico
    // orgelske piščali
  3. 3. anat. kost na notranji strani goleni; golenica: piščal in mečnica
Število zadetkov: 9