Zadetki iskanja
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
oster prid., F9, acutus, -a, -um, oſter, bridki, moder, ẛhpizhaſt; confragosus, -a, -um, hud, oſter; duri oris vir, en móṡh oſtriga govorjenîa; gladius anceps, vel ex utraque parte accutus, mezh na dvéh ſtraneh oſter; jus ſummum, vel jus strictum, oſtra pravda; objurgatio, enu oſtru pokreganîe; peracre judicium, ena cilú oſtra ṡaſtopnoſt; perspicax, -cis, bistriga premiſhlanîa, oſtre modruſti, ṡaſtopnoſti, pameti; vinum asperum, oſtru vinu
Vorenc
bodeč del., F16, aculeatus, -a, -um, bodèzh, ẛhpizhaſt, s'ẛhelom; anchuſa, -ae, enu bodezhe ẛeliszhe, s'erdezho korenino; carex, caricis, ena dolga bodèzha trava per vodah; coniza, -ae, ſuhi korèn, poſuſhen korèn, bodèzh, ali ternaſti korèn; cynogloſsos, vel cynogloſsa, bodezhi paſji jeṡik, ṡeliṡzhe; cyrogriullus, ena derèzha ſtrupovita, inu bodèzha ṡvyr, manſha kakòr jèṡh; imperigo, -ginis, liſhai, mlade, hude, bodezhe grinte, ali hraſte; lanaria, -ae, enu neṡnanu bodezhe ṡeliṡzhe, s'katerim ſo volno ſpirali; leucacantha, -ae, ene neṡnane koprive, ali bodèzhe ṡeliṡzhe; punctorius, -a, -um, bodèzh; pungens, bodèzhi; rhamnus, -ni, je tudi tú ṡeliṡzhe, kateru v'ṡazhetku je lipú, inu potler rata ternaſtu, inu bodezhe; ruscus, -ci, vel ruscum, -ci, miſhji tern, enu ternaſtu bodèzhe ṡeliṡzhe s'ardezhimi jagodami; scaber, -ra, -rum, oṡter, bodèzh ṡa perjemati; sentus, -a, -um, senticosus, -a, -um, ternou, oſter, bodèzh; smilax aspra, en bodèzhi ſlak ali ternaſt
Vorenc
močan prid., F60, adagia sunt: Potréba je taku mozhna, de vſaku ẛheléẛu ẛlomi; carus, -us, mozhnu ſpanîe po merṡlizi; celeti, mozhni voiszhaki. 3.Reg:1; dejurium, -ry, ena mozhna perſega; efficax vir, en mozhán moṡh; emunire, mozhno brambo ſturiti; fortis, et hoc forte, mozhán, junazhki, ſtanoviten, kripak; musculosus, -a, -um, mozhán, ṡhylnaſt, kripkih ṡhyl; oxyporumori, ſalṡha s'mozhniga ṡeliṡzha ſturjena, s'jeſſiha, ṡhenoffa, popra, inu zheſna; pervalidus, -a, -um, premozhán, ſylnu mozhán, ali mogozh; pollere viribus, mozhán biti; praevalere, premozhi, mozhán biti, mozhán ratati, premagati, premoṡhen biti, vezh premozhi, reſyliti; praevalere, mozhán poſtati, mozhán biti; roborare, múzh dajati, mozhnu ſturiti; titanes, ſylnu mozhni ludje; prim. močni, močno
- moènejši , F5, communire, popraviti, perterditi, mozhnéſhe ſturiti, povſod ẛavahtati, ẛadélati; invadere, invalescere, raſti, vekſhi, inu mozhnéſhi perhajati, premagati; praepollere, mogózhniſhi, inu mozhnéſhi biti, kakòr en drugi; praepoſse, vezh premozhi, doſti mozhneiſhi biti; rigoratus, -a, -um, oſter inu mozhnéſhi ſturjen
Vorenc
oba zaim., F12, alterutrinquè, od obéh kraju, ali ſtrany; ambidenter, livizhar, kateri s'obéma rokama glyh déla; ambo, obadvá, obá v'kupai; amphimallum, en gvant zunaſt, reſtergan, na obéh ſtranéh zotaſt; amphisbaena, ena kazha, katera ima na obéh kraih glavo; anceps mucro, mezh na obéh kraih oſter; ex utraque parte, od obéh ſtrani, na obedvei ſtrani; hybrida, en zhlovik, kateriga ozhe, inu mati néſta obá s'ene deṡhele; rhomphaea, -ae, en velik na obéh ſtranih oſter mézh; securis anceps, na obéh ſtranéh reiṡezha ſikèra; talea, -ae, en kol na obéh kraih od ſeikan ṡa vſaditi ga v'ṡemlo; utrinsecus, na obedvá plata, na obei ſtrani
Vorenc
stran ž, F76, ad manum eſse, na ſtrani ſtati; amphimallum, en gvant zunaſt, reſtergan, na obéh ſtranéh zotaſt; deflexus, -a, -um, na ſtrán nagnyt, od poota odvernîen; ex via ponite, denite s'pooti, k'ſtrani; gladius anceps, vel ex utraque parte accutus, mezh na dvéh ſtranéh oſter; lateralis, -le, od ſtrani, ali na ſtrani; lique[!], napuh v'ſtran; obliquus, -a, -um, kriu, po ſtrani, krumpaſt; ratione, ṡa ſtran; ratione paupertatis, ṡa ſtran vbuṡhtva; rhomphaea, -ae, en velik na obéh ſtranih oſter mézh; sevocare, na ſtrán poklizati; transversus, po ſtrani, ſtranṡki, krivú; undique, povſód, is vſih krajou, ali ſtrany
Vorenc
bister prid., F10, acies oculorum, oſter, inu biſter pogled; clarificare, jaſnu, biſtru, zhiſtu, ozhitnu ſturiti; clarus, -a, -um, zhiſt, ſvitál, biſter, jaſni, ſlovezh; limpidus, -a, -um, zhiſt kakòr ſtudeniz, biſter; oculi acres, acisti, biſtre ozhy; perspicatia, -ae, perspicacitas, -tis, biſtru premiſhlenîe, ali reṡgledanîe, oſtri ṡaſtop; perspicax, -cis, biſtriga premiſhlanîa, oſtre modruſti, ṡaſtopnosti, pameti; perspicientia, -ae, zhiſtu inu popolnoma ſposnanîe, biſtra raṡumnoſt; perspicuitas, biſtru reṡgledanîe; subtilis ingenÿ, biſtre modruſti
Vorenc
Vorenc
Vorenc
bridek prid., F2, acutus, -a, -um, oſter, bridki, moder, ẛhpizhaſt; saevitia, -ae, grosovitoſt, slobnúſt, britka hudoba
Vorenc
hud prid., F99, alastor, huda vèſt; calumniare, -ri, eniga v'hude beſſéde perpraviti; confragosus, -a, -um, hud, oſter; durum frigus, hud, terd mráṡ; malefactum, -ti, enu hudu déllu, hudu ſturjenîe; malum opus, hudu déllu; malus, -a, -um, hud, huda, hudu; mordax, húd, vjédliu; tempestas mala, hudu vremè, huda ura, hud véter
- hujši , F6, deterior, huiſhi; maledicentior, ſhe huiſhiga jeṡika; nequior, -oris, doſti huiſhi; peſsimare, ṡhaliti, huiſhe ſturiti, huiſhi perhajati; recrudescere, oſroviti, ṡupèt huiſhi perhajati, huiſhi ratati
- naj
- hujši , peſsimus, -a, -um, cilú húd, ſylnu húd, narhuiſhi
Vorenc
kameniten prid., F6, calculosus, kaminitin; lapidosus, -a, -um, kameniten; salebrae, -arum, kamenitni, neravni, oſtri pooti; salebrosus locus, oſtru kamenitnu meiſtu; saxosus, -a, -um, kameniten, poln kamenîa; via scabrosa, oſter, neravni, kameniten poot
Vorenc
kisel prid., F34, acidulus, -li, malu kiſſil; acidus, -a, -um, kiſſil; asper, oſter, terd, kiſſel, bridák; durus, -a, -um, terd, okoren, kiſſel; hyrtus, kiſſil; labrusca, -ae, vinika, kiſſilu, ali divje groṡdizhe; nimis acidus, prevezh kiſſel; oxytriphilon, tá kiſſila detela; perasper, -ra, -rum, cilú kiſſil inu bridák; poma acidula, kiſſila jabulka, liſnika; vinum acidum, kiſſilu vinu
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: kisel prid., oxalis, -lis, vel dis, kisla detela Scopoli; glej opombo pri geslu detelja
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: kisel prid., oxalis, -lis, vel dis, kisla detela Scopoli; glej opombo pri geslu detelja
Vorenc
kraj1 m, F59, aliò versum, v'en drugi krai; alterutrinquè, od obéh kraju, ali ſtrany; anceps mucro, mezh na obéh kraih oſter; bipatens, na dveih kraih, ali meiſtih odpert; convena, -ae, is mnogih kraju ali deṡhèl; diſsitus, -a, -um, v'dalnih kraih, kar od naṡ dalezh leṡhy; extremus, tá ṡadnî, ali tá na kraju; fines, pokraine, kraji; fori, -orum, jamizhi, ali kraji na nyvi; ididem, od tajſtiga kraja, ali meiſta; indigena, en deṡhelṡki zhlovik, en domazhi v'enim drugim kraju rojen; jugeratim, po kraih en dán ṡoranîa, ali raly; jugerum, -ri, oranie, ali en krai nyve, kar more en par vollú en dan s'orati, plâsa; labrum, vel labium, verh ali krai oṡgorai ſléherne poſſode; lacinia, -ae, falda, pleh, ali krai gvanta, reſtergan gvant; limborarius, -rÿ, tá kateri kraje ſukna, ali pleh na ſuknîe, ali gvante perſhiva, krajeu gvanta ṡhtikar; marginatus, -a, -um, kar ima velike kraje; nullibi, nigdèr, v'obenim kraju; ora, -ae, ene ſléherne rizhy krai ali konez, kraji gvanta, deṡhele, vodè; permeare, pretezhi, prevandrati, is eniga kraja v'tá drugi preiti; porca, -ae, tudi en krai na nyvi; riparius, -a, -um, kateri na kraji prebiva; quaquaversum, na vſe kraje, ſtrany; septentrio, -onis, krai pruti pulnozhy; sesquijugerum, tolikain kraja nyve, kar ſe more en dán ṡorati, inu pul dnè, tú je puldrugi dán; tractus, -tus, krai, okoliza: in hoc tractu, v'letem kraju; versari, pogoſtu v'enim kraju prebivati
Vorenc
neraven prid., F6, inaequalis, -le, neglyh, neraven, neravnu; indirectus, -a, -um, neraven, neglih, neṡglihan; inexplanatus, -a, -um, neiṡrovnán, neiṡreṡloṡhen, nereṡvèṡan: inexplanata ligna, en nereṡvèṡan, neravni teṡhki, jezavi jeṡik; salebrae, -arum, kamenitni, neravni, oſtri pooti; via scabrosa, oſter, neravni, kameniten poot
Vorenc
neusmiljen prid., F14, austerus, kiſſil, húd, oiſter, terd, nevſmilen; barbara gens, ludjè groby, groẛoviti, neuſmileni; barbaricus, neuſmilen; crudelis, groṡovitin, nevſmilen; illachrymabilis, nevſmilen, kateri ne mara ṡa jokanîe; immisericors, nevſmilen; inclemens, -tis, nevſmilen, nepriaṡniu, groṡoviten, negladiu; natio crudelis, nevſmileni narod; perseverus, -a, -um, ſylnu terd, reṡhán, oſter, hud, nevſmilen; severus, -a, -um, oiſter, húd, neuſmilen, terd; torvus, -a, -um, poniglov, ſtraſhan, nevſmilen; tyrannicida, -ae, kateri eniga takeſhniga neuſmileniga ſylnika vbye; tyrannicus, -a, -um, groṡóvit, neuſmilen; tyrannus, -ni, en ſylnik, en neuſmileni tirán
Vorenc
nož m, F10, acies cultri, tú oſtru na noshizhi, tÿlu nosha; cultellatus, -a, -um, reiṡhezh kakòr en oſter noṡh; culter, noṡh; culter incisorius, en kuhenṡki noṡh; culter vietorius, pintarṡki noṡh; ferramentum concisorium, kovazhou noṡh ṡa koinṡko nogó; machaerophorus, -ri, kateri takeſhen noṡh, ali mezh noſſi; manubrium, -rÿ, manubium, noṡha platnize, en ṡhtil, toporiṡzhe; scalprum coriarium, noṡh sa koṡhe garbanîe; secula, -ae, en ſhnizar, noṡh ṡa reiṡanîe, en ſerp
Vorenc
Vorenc
pogled m, F23, acies oculorum, oſter, inu biſter pogled; aspectus, pogled; conspectus, -us, pogled; lusciosus, -a, -um, eniga kratkiga poglèda; obfuscare, pogled jemati, obtemniti; orbus, -a, -um, tudi tá kateri je ob pogled perſhel; visus torvus, grd pogled, ſtraſhán pogled, ali obras
Vorenc
prijemati nedov., F2, capeſsere, capescere, priemati, k'rokam vṡèti; scaber, -ra, -rum, oṡter, bodèzh ṡa perjemati
Vorenc
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 26
Dostopnost