Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

agrúm agrúma samostalnik moškega spola [agrúm]
    1. navadno v množini drevo ali grm z rumenimi, oranžnimi ali zelenimi sladko kiselkastimi plodovi kroglaste oblike, ki raste v tropskih ali subtropskih krajih; primerjaj lat. Citrus; SINONIMI: citrus
      1.1. navadno v množini plod tega drevesa ali grma, zlasti kot hrana, jed; SINONIMI: citrus
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. agrume < vulglat. *acrume ‛kisel (sadež)’, prvotneje ‛oster’ < lat. ācer
akrilamíd akrilamída samostalnik moškega spola [akrilamít akrilamída]
    iz živilstva spojina, ki nastane iz glukoze ali fruktoze in aminokisline asparagin, zlasti pri (intenzivni) termični obdelavi živil
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. acrylamide, nem. Acrylamid iz nlat. acryl.. ‛ostrega vonja’, iz lat. acer ‛oster’ + oleo ‛imeti vonj’ + amid
cheddar cheddarja; in čédar samostalnik moškega spola [čédar]
    trdi sir iz kravjega mleka, po izvoru iz Anglije
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Cheddar (cheese) ‛cheddarski sir’, po angleškem kraju Cheddar
čístost čístosti samostalnik ženskega spola [čístost]
    1. stanje, lastnost česa, da je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. stanje, lastnost česa, da ni skaljeno ali motno
      1.2. stanje, lastnost koga, da skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.3. stanje, lastnost česa, da ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
      1.4. stanje, lastnost česa, da pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
    2. stanje, lastnost česa, da je brez tujih prvin, dodatkov, primesi ali se mu to pripisuje
      2.1. vrednost, ki pove, v kolikšni meri je snov brez tujih prvin, dodatkov, primesi; SINONIMI: čistoča
      2.2. stanje, lastnost česa, da je enostavno, preprosto, brez odvečnih okrasnih elementov
      2.3. stanje, lastnost česa, da je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
    3. stanje, lastnost česa, da je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
    4. stanje, lastnost koga, da je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti
      4.1. stanje, lastnost česa, da odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
      4.2. stanje, lastnost, ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
    5. manj formalno stanje, lastnost koga, da ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
ETIMOLOGIJA: čist
dramatúrški dramatúrška dramatúrško pridevnik [dramatúrški]
    2. ekspresivno ki je zasnovan takó, da povzroča visoko stopnjo čustvene vznemirjenosti
ETIMOLOGIJA: dramaturg
jeséter jesétra samostalnik moškega spola [jesétər]
    1. večja riba s podolgovatim trupom in glavo s koničastim gobcem, ki živi v sladkih in slanih vodah severne poloble; primerjaj lat. Acipenseridae
      1.1. ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz cslov. jesetrъ, češ. jeseter < pslov. *jesetrъ < ide. *h2ak'etro-, iz *h2ak'- ‛oster’ zaradi ostrih hrbtnih plavuti in izrastkov vzdolž hrbta te ribe - več ...
kódrast kódrasta kódrasto pridevnik [kódrast]
    3. v obliki kodrasti ki ima liste z drobno valovitim, nagubanim robom; SINONIMI: nakodran, skodran
STALNE ZVEZE: kodrasti pelikan
ETIMOLOGIJA: koder
móka móke samostalnik ženskega spola [móka]
    1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil
      1.1. navadno mleta snov, zlasti iz nekaterih energijsko bogatih plodov, ki se uporablja za pripravo živil
    2. prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem
STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka
FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...
otopéti otopím dovršni glagol [otopéti]
    1. prenehati biti oster, rezati, sekati dobro
    2. postati neobčutljiv za zunanje dražljaje, prenehati kazati voljo, zavzetost za kaj
    3. postati slabo odziven, manj učinkovit
    4. postati manj intenziven, izrazit; SINONIMI: otopiti
ETIMOLOGIJA: iz topeti iz top
pártnerka pártnerke samostalnik ženskega spola [pártnerka]
    1. ženska v odnosu do osebe, s katero je ljubezenskem razmerju, zlasti dolgotrajnejšem; SINONIMI: partnerica
    2. ženska, ki kot ena od oseb sestavlja par, udeležen v določeni aktivnosti, zlasti športni; SINONIMI: partnerica
    3. ženska, ki s kom sodeluje na določenem področju; SINONIMI: partnerica
ETIMOLOGIJA: partner
sarkázem sarkázma samostalnik moškega spola [sarkázəm]
    1. kritičen, posmehljiv, zajedljiv odnos do koga, česa, ki se navadno kaže z uporabo besed, ki sporočajo nasprotno od svojega pomena
      1.1. jezikovno sredstvo, ki kaže, izraža tak odnos
ETIMOLOGIJA: prevzeto po zgledu nem. Sarkasmus iz lat. sarcasmus, kar je prevzeto iz gr. sarkasmós ‛oster porog, posmeh’, iz sarkádzō ‛zasmehujem’, prvotno verjetno *‛obiram, režem meso s kosti’, domnevno iz gr. sárks ‛meso’ - več ...
satíričen satírična satírično pridevnik [satíričən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki satirični ki kaj prikazuje, kritizira na oster, posmehljiv način
    2. v obliki satirični ki je v zvezi s satiro 1.
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. satirisch, frc. satirique iz lat. satiricus iz satira
strojár strojárja samostalnik moškega spola [strojár]
    kdor se poklicno ukvarja s predelovanjem surovih živalskih kož v usnje
ETIMOLOGIJA: strojiti
strojíti strojím nedovršni glagol [strojíti]
    1. predelovati surovo živalsko kožo v usnje
    2. ekspresivno povzročati, da koža postane trša, skorjasta
ETIMOLOGIJA: = stcslov. stroiti ‛pripravljati, urejati, oboroževati, upravljati’, nar. srb. stròjiti ‛delati, kastrirati, strojiti’, rus. stróitь ‛graditi, sestavljati, organizirati, delati’, češ. strojit ‛pripravljati, snovati, oblačiti’ < pslov. *strojiti ‛pripravljati’ iz *strojь, verjetno iz ide. korena *sterh3- ‛razprostreti’, v sloven. specializirano v ‛pripravljati živalske kože’ - več ...
špíla špíle samostalnik ženskega spola [špíla]
    1. kratka, navadno ošiljena paličica za spenjanje koncev klobas pri njihovi izdelavi
      1.1. daljša ošiljena paličica za prebadanje, nabadanje, spenjanje robov, koncev navadno mesnih jedi pri pripravi, pečenju
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz srvnem. spīl ‛konica, sponka’, sorodno nem. Speiler ‛špila’, spitz ‛oster’ - več ...
ššš medmet
    1. tudi z večkrat ponovljeno črko š uporablja se, ko govorec pozove koga, naj bo tiho, govori tišje
      1.1. tudi z večkrat ponovljeno črko š uporablja se, ko govorec koga tolaži, miri
    2. tudi z večkrat ponovljeno črko š posnema zvok morskih valov ob obali
    3. posnema tišji del navadno glasne glasbe
    4. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko š izraz, ki poziva k molčanju
      4.1. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko š izraz pomirjanja
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema šepetanje, šušljanje, šelestenje - več ...
švíst švísta samostalnik moškega spola [švíst]
    1. zvok ob hitrem premikanju, gibanju po zraku, močnem vetru
    2. kot medmet, tudi s ponovljeno črko s posnema oster zvok ob hitrem gibanju, premikanju, drsanju
      2.1. kot medmet, tudi s ponovljeno črko s ponazarja hitro gibanje, hiter premik
      2.2. kot medmet ponazarja hiter gib pri rezanju, striženju
ETIMOLOGIJA: švistati
tájga tájge samostalnik ženskega spola [tájga]
    z iglavci poraslo območje pod tundro v subpolarnih predelih Evrazije in Severne Amerike
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek rus. tajgá iz nekega altaj. jezika, prim. mongol. tajga ‛gozdno gorovje’ - več ...
tòp3 tôpa tôpo pridevnik
    1. ki slabo reže, seka
    2. ki nima ostre konice, je zaobljen
      2.1. ki ga povzroča predmet, ki nima ostre konice, je zaobljen
    3. ki ga ni mogoče natančno določiti, prostorsko opredeliti
    4. ki povzroča nizek, zamolkel, neizrazit zvok
      4.1. ki je nizek, zamolkel, neizrazit
    5. ki je neobčutljiv za zunanje dražljaje, ne kaže volje, zavzetosti za kaj; SINONIMI: otopel
      5.1. ki kaže, izraža tako neobčutljivost, brezvoljnost; SINONIMI: otopel
    6. ekspresivno ki ni sposoben dojemati, poglobljeno razmišljati in se odzivati, delovati preudarno ali daje tak vtis; SINONIMI: slabšalno debilen
STALNE ZVEZE: topi kot
ETIMOLOGIJA: = cslov. tǫpъ ‛skrhan, ne oster’, hrv., srb. tȗp ‛ne oster, neumen, omejen’, rus. tupój, češ. tupý < pslov. *tǫpъ ‛ne oster, skrhan’, verjetno iz ide. baze *ste(m)p- oz. *ste(m)b- ‛postaviti, stopiti, utrditi, podpreti’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
afrónt -a m (ọ̑)
oster nastop proti komu; napad, nasprotovanje: polemičen afront; afront proti predstojnikom / prenesti afront
Število zadetkov: 444