Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
Pleteršnik
kǫ́t 1., m. 1) der Winkel; v kotu čepeti; vse kote preiskati, premesti; po vseh kotih iztikati — morski k., die Bucht, C.; — 2) die Auszüglerwohnung: imam k. v hiši; velik kos kruha si je izgovoril pa kot do smrti, Gor.; imel je izgovorjen kot, Jurč.; na kotu biti, im Ausgedinge sein, Dol.-M.; na kotu živeti, DZ.; brat mi mora kot dajati do smrti, Jurč.; — 3) der Winkel (math., phys.): prav, oster, top k., rechter, spitzer, stumpfer Winkel, Cig. (T.), Cel. (Geom.); odbojni k., der Reflexionswinkel, odklonski k., der Ablenkungswinkel, Sen. (Fiz.); vidni k., der Sehwinkel, Erj. (Som.); dvogledni k., die Parallaxe, Cig. (T.); — pl. kota (poleg: koti), Mur., Mik. (V. Gr. IV. 24.); vsa kota iztekniti, Str.
Pleteršnik
òd, I. praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.-Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.-Mik.; nehati od dela, Ravn.-Mik.; n. od tožbe, Meg.-Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.-M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.-Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.-C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.-Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.
Pleteršnik
ǫ́stər, óstra, adj. scharf, o. nož; — ostro, die Schneide, Cig.; der Grat, Jan., Jes.; — spitz; oster kot, spitzer Winkel, Cig. (T.); — rauh, Cig.; ostra brada, Cig.; ostra sapa, ostro podnebje, Cig.; — scharf, rauh (von Geschmack); — grell, durchdringend: o. glas, Cig., Jan.; — ostro pogledati koga, jemanden scharf anblicken; — durchdringend: oster um, Cig. (T.); — strenge, rigoros: oster sodnik, ostra kazen, ostre besede; ostro držati, imeti koga, jemanden strenge behandeln.
Pleteršnik
ǫ́stər, -stra, m. die Schärfe, Mur.; nož je ves oster izgubil, Polj.; — za ostrom debel = nebistroumen, neolikan, Polj.
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
plȃt, -ȋ, f. 1) die durch Zerspalten eines Ganzen erhaltene Hälfte: orehova p., Bolc-Erj. (Torb.); das Scheit von einem der Länge nach zerspaltenen oder zersägten Baumholz, das Halbholz, Cig., C.; ena p. obla, die eine Halbkugel, Cig. (T.); ritna p., der Hinterbacken, Dict., Blc.-C.; — ena plat vrat, der eine Thürflügel, Cig.; — 2) = platišče (pri kolesu), C., BlKr.; — 3) die eine von zwei entgegengesetzten Seiten: strešna plat, die Dachseite, Cig.; na to, na ono plat obrniti; die Blattseite, Jan., C.; na obe plati oster meč; omahovati v obe plati, Ravn.-Mik.; (v) p. zvona biti, die eine Seite der Glocke anschlagen, die Feuerglocke, die Sturmglocke ziehen; na dobro, na hudo p. se obrniti; v dve plati govoriti, doppelzüngig sein, Cig.; die Partei, Cig., C.; nisem na nobeno p., ich bin neutral, Z.
Pleteršnik
plȃt 1., plȃta, platȗ, m. = plat f., 1) das durch Zerspalten entstandene Stück Holz, V.-Cig., vzhŠt.-C.; — 2) die Seite: na dva "plati", od obeju "platu" oster meč, Trub.-Mik.; vsako reč zna na oba "plati" obrniti, Jap. (Prid.); duri, ki se na dva plata odpirajo, Dict.; od farizejcev platu, Dalm.; od onega platu, Polj.; on plat vode, C.; na nobeden p. nič reči, nicht ja, nicht nein sagen; — za platom, seitwärts, s platom iti, an der Anhöhe (Kante) hin gehen, Hal.-C.
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
vršẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen, sausen, brausen; Ko oster piš skoz zrelo rž, Tako so te (pošasti) vršele, Preš.
Pleteršnik
zapòr 2., -póra, m. 1) das Versperren, die Sperre: dati kaj pod z., über etwas die Sperre verhängen, DZ.; brez zapora, ohne Sperre, Svet. (Rok.); — "ta mlin melje na zapor", rekše, nema toliko vode, da bi vedno mlel, nego treba, da mlinar vodo zapira in zbira, Rihenberk-Erj. (Torb.); — telesni z., die Verstopfung, die Hartleibigkeit, Cig., Jan.; — die Clausur, Cig., Jan.; delo pod zaporom, die Clausurarbeit, Cig.; — die Haft, der Arrest, Cig., Jan., Mik., Lašče-Levst. (M.), nk.; oster, hud z., strenger Arrest, Cig.; hišni z., der Hausarrest, Jan.; brezoblastni z., unbefugte Einschränkung der persönlichen Freiheit, DZ.; v z. dejati, verhaften, Cig., Jan.; — 2) das Gesperre, Jan.; die Schleuse, Mur., Cig. (T.); die kleine Schleuse bei der Mühle, Mik. (Et.); — der Verschluss: postavec ima trden zapor, Levst. (Nauk); — der Riegel, Cig., Mik., ogr.-Valj. (Rad); — der Sperrbaum, der Schlagbaum, Cig.; — 3) die Formschraube der Schriftsetzer, Pot.-Cig., C.
Pleteršnik
zavòj, -ója, m. 1) die Einwickelung, die Umhüllung, Cig. (T.); — z. pravdnih spisov, die Inrotulation der Acten, Cig.; — 2) die Verpackung, die Emballage, Cig., Jan., DZ.; — der Umschlag, Cig., Jan.; — der Schleier, Cig., Jan., Zora, Glas.; — 3) die einzelne Windung, die Krümmung (z. B. eines Weges, Flusses), Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; kositi po zavojih, rekše ob kakem krivem potoku, Lašče-Erj. (Torb.); die Serpentine: izravnati krivine ali zavoje, Levst. (Močv.), Jes.; — der Schnörkel, Cig., Jan.; — der Schraubengang, h. t.-Cig. (T.), Sen. (Fiz.); oster, plosk z., scharfes, flaches Gewinde, Sen. (Fiz.); — 4) = rajtelj, der Packreitel, Notr.
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
bìster -tra -o prid.
1. bister, prodoren, oster: Cslovek je biszter bio AI 1875, kaz. br. 7; dvej okej bistrivi BJ 1886, 42; Nogé nyihove ſzo biſztre na krvi prelejávanye KŠ 1771, 453
2. hiter: Kako biſztra ſztrejla BKM 1789, 166
najbistréjši -a -e najhitrejši: Najbistrejšega konja dojde AI 1875, 11
1. bister, prodoren, oster: Cslovek je biszter bio AI 1875, kaz. br. 7; dvej okej bistrivi BJ 1886, 42; Nogé nyihove ſzo biſztre na krvi prelejávanye KŠ 1771, 453
2. hiter: Kako biſztra ſztrejla BKM 1789, 166
najbistréjši -a -e najhitrejši: Najbistrejšega konja dojde AI 1875, 11
Prekmurski
nèomioni -a -o prid. nemil, oster: Vogerszki protesztantje szo zacsnili z szvojov neomionov jezicsnocztjov prouti Ferdinandi III. szauricati KOJ 1914, 137
Prekmurski
òster -tra -o prid.
1. oster, ki dobro reže, seka, grize: angyeo imajoucsi i on ſzrp oſztri KŠ 1771, 792; vidimo zbantüvanoga Bogá oſzter bics KM 1796, 7; Hamer, mecs i oſztra ſztrejla je taksi cslovik KŠ 1754, 56; odpüſzti mi po oſztroj trnavoj korouni KM 1783, 150; Zpſüjom zvelikimi botmi I zoſztrim oro'zjem BKM 1789, 74; i z-goulim oſztrim mecsom Kerubim poſztávleni KM 1796, 7; nojétov negriszte, nego z-osztrim nosiczom porezajte preci KOJ 1845, 43; Ar nyi jeziczke oſztri Grzéjo me BKM 1789, 5b
2. strog, neprizanesljiv: naj mi nazoucsi bodoucsemi ne bode potrejbno oſztromi biti KŠ 1771, 553; tak ſze je za oſztroga kázao pred nyimi KM 1796, 29
3. visok: csi vu nyih osztri glaszniki szojo AIN 1876, 8; osztroga i zmesznoga glásza rêcsi AIN 1876, 13
ostréjši -a -e ostrejši: Ár je Bo'za rejcs 'ziva i mocsna i oſztrejſa KŠ 1771, 677
1. oster, ki dobro reže, seka, grize: angyeo imajoucsi i on ſzrp oſztri KŠ 1771, 792; vidimo zbantüvanoga Bogá oſzter bics KM 1796, 7; Hamer, mecs i oſztra ſztrejla je taksi cslovik KŠ 1754, 56; odpüſzti mi po oſztroj trnavoj korouni KM 1783, 150; Zpſüjom zvelikimi botmi I zoſztrim oro'zjem BKM 1789, 74; i z-goulim oſztrim mecsom Kerubim poſztávleni KM 1796, 7; nojétov negriszte, nego z-osztrim nosiczom porezajte preci KOJ 1845, 43; Ar nyi jeziczke oſztri Grzéjo me BKM 1789, 5b
2. strog, neprizanesljiv: naj mi nazoucsi bodoucsemi ne bode potrejbno oſztromi biti KŠ 1771, 553; tak ſze je za oſztroga kázao pred nyimi KM 1796, 29
3. visok: csi vu nyih osztri glaszniki szojo AIN 1876, 8; osztroga i zmesznoga glásza rêcsi AIN 1876, 13
ostréjši -a -e ostrejši: Ár je Bo'za rejcs 'ziva i mocsna i oſztrejſa KŠ 1771, 677
Slovar Pohlinovega jezika
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 98
Dostopnost