Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
bíserni bíserna bíserno pridevnik [bíserni]
    1. ki je v zvezi z biseri
      1.1. ki je iz biserov ali vsebuje bisere
      1.2. ki spominja na biser ali je tak kot pri biseru; SINONIMI: bisernat
    2. ekspresivno ki je v zvezi s šestdeseto obletnico česa
STALNE ZVEZE: biserna matica
ETIMOLOGIJA: ↑biser
Celotno geslo eSSKJ
bísernica bísernice samostalnik ženskega spola [bísernica]
    1. školjka, v kateri nastajajo biseri
    3. najmanjša tamburica
    4. mušnica s sivimi krpicami na rjavkastem klobuku in obročkom na betu, ki na prerezu in poškodovanih delih pordeči; primerjaj lat. Amanita rubescens; SINONIMI: iz biologije rdečkasta mušnica
ETIMOLOGIJA: ↑biser
Celotno geslo eSSKJ
jéž jéža samostalnik moškega spola [jéš jéža]
    1. manjši sesalec z bodicami po hrbtu, kratkimi nogami in koničastim gobcem, ki živi v gozdu in se v nevarnosti lahko zvije v kroglo; primerjaj lat. Erinaceinae
    2. žival s kroglastim telesom in številnimi premičnimi bodicami, ki živi na morskem dnu; primerjaj lat. Echinoidea; SINONIMI: ježek, morski jež, iz zoologije morski ježek
    3. manj formalno vrtljivi kovinski nastavek z zobmi za rahljanje zemlje, ki se pritrdi na kultivator
STALNE ZVEZE: beloprsi jež, morski jež
FRAZEOLOGIJA: jebati ježa
ETIMOLOGIJA: = cslov. ježь, hrv., srb. jȇž, rus. ëž, slovaš. jež < pslov. *ježь = litov. ežỹs, ẽžis, latv. ezis, frig. ézis < ide. *h1eg'hi̯o-, sorodno s stvnem. igil, nem. Igel, gr. ekhĩnos in arm. ozni, verjetno iz ide. *h1eg'hi- ‛kača’, prvotno torej *‛tisti, ki žre kače’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
ostrígar ostrígarja samostalnik moškega spola [ostrígar]
    1. gojena ali divje rastoča lističasta goba, ki navadno raste na lesu v šopih in je mlada užitna; primerjaj lat. Pleurotus
      1.1. ta goba kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: bukov ostrigar
ETIMOLOGIJA: ↑ostriga

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
kámenica -e ž (ȃ)
morska školjka, ki živi prirasla na podlago; ostriga: gojišče kamenic; prim. kamnica
SSKJ²
ostríga -e ž (ī)
morska školjka, ki živi prirasla na podlago: gojenje, nabiranje ostrig / pečene ostrige

Slovenski pravopis

Pravopis
ostríga -e ž (í; ȋ) |morska školjka|; mn., snov. pečene ~e

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
ostríga -e ž
užitna morska školjka, ki živi prirasla na podlagopojmovnik
SINONIMI:

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
jȃstog -a m
Celotno geslo Etimološki
ostrīga -e ž
Celotno geslo Etimološki
ostrȋgar – glej ostrīga

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
ōstra, f. = ostriga, die Auster, Mur., Cig., Jan.
Pleteršnik
ōstriga, f. die Auster, Cig., Jan., C.; užitna o., die essbare Auster (ostrea edulis), Erj. (Ž.); — prim. it. óstrica, dial. ostriga.

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
avštriga [āvštriga] samostalnik ženskega spola

školjka ostriga, LATINSKO: Ostrea

Celotno geslo Pohlin
ojstrga

GLEJ: ostriga

Celotno geslo Pohlin
ojstriga

GLEJ: ostriga

Celotno geslo Pohlin
ostriga [ọ̄striga] (ojstriga, ojstrga) samostalnik ženskega spola

ostriga

Celotno geslo Pohlin
slavka [slāvka] samostalnik ženskega spola

školjka ostriga, LATINSKO: Ostrea

PRIMERJAJ: Slavkovje

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
oster prid., F9, acutus, -a, -um, oſter, bridki, moder, ẛhpizhaſt; confragosus, -a, -um, hud, oſter; duri oris vir, en móṡh oſtriga govorjenîa; gladius anceps, vel ex utraque parte accutus, mezh na dvéh ſtraneh oſter; jus ſummum, vel jus strictum, oſtra pravda; objurgatio, enu oſtru pokreganîe; peracre judicium, ena cilú oſtra ṡaſtopnoſt; perspicax, -cis, bistriga premiſhlanîa, oſtre modruſti, ṡaſtopnoſti, pameti; vinum asperum, oſtru vinu
Vorenc
risa1 ž, F7, cervarius lupus, ena riſſa, ali riṡ; chaus, ena ſorta riſſe, ẛvirina: lupus cervinus; leopardus, -di, ena huda riſſa; lynceus, -a, -um, oſtriga, inu ſvitliga poglèda kakòr riſſa; panther, -ris, vel panthera, -ae, huda riſſa, ali Riſſovina; pardus, -di, ena ſorta riſſe, vſa pikaſta. Cant:4; tigris, -dis, ena is neṡnanih krajou ali deṡhèl Riſſa, katera je hitra kakòr ſtréla, tudi od hitruſti ima jmè
Število zadetkov: 24