Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
dihúrnica -e ž (ȗ) past za dihurje: nastaviti dihurnico
SSKJ
divjáčina tudi divjačína -e ž (ā; í) 
  1. 1. divje lovne živali, navadno z užitnim mesom: loviti divjačino; vse dneve stika za divjačino; past za divjačino
    // ena taka žival: večkrat je ujel kako divjačino
  2. 2. meso teh živali: pripraviti divjačino; specialitete iz divjačine
  3. 3. ekspr. človek, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: človek težko živi s tako divjáčino / cele dneve moram miriti to divjáčino neugnane, razposajene otroke
SSKJ
divjád -i ž (ȃ) divje lovne živali, navadno z užitnim mesom: divjad je letos povzročila veliko škodo; v teh gozdovih je dosti divjadi; loviti divjad
♦ lov. dlakasta, pernata divjad; prehodna divjad ki ne živi stalno v istem lovišču; zaščitena divjad ki se sme loviti samo v določenem času ali se sploh ne sme loviti; vsakoletni odstrel divjadi
// ena taka žival: večkrat je prinesel kako divjad iz gozda; ujeti divjad v past
SSKJ
domíslek -a [lək] m (ȋ) izvirna izpeljava, rešitev česa: njegovo delo kaže številne lastne domisleke; film je poln posrečenih domislekov / vsi so hvalili njen domislek, da jim nastavijo past idejo, predlog
// izvirna, duhovita misel: fant je kar sipal domisleke
SSKJ
dvigálka -e [tudi u̯k] ž (ȃ) 
  1. 1. žel. prenosna naprava za dviganje lažjih vagonov: z dvigalko umakniti vozilo s tira; dvigalka na vreteno
  2. 2. lov. železna past, ki se sproži z dvigom vabe: nastaviti dvigalko
SSKJ
klôpniti -em dov. (ó ȏ) nav. ekspr. dati glas kot pri udarcu po kovini, lesu: v kleti je klopnila past
// udariti, butniti: s praznim vrčem jezno klopne ob mizo
SSKJ
kráva -e ž (á) 
  1. 1. odrasla samica goveda: krava muka, prežvekuje; krava je povrgla; molsti kravo; odvezati, privezati kravo k jaslim; pasti krave; belkasta, lisasta krava; breja krava; prodati kravo s teletom; bil je pijan kot krava zelo; ima dolg jezik kot krava rep / krava daje mleko; molzna krava
    ●     nižje pog. temu bi se še krave smejale je zelo neumno, smešno, nemogoče; ekspr. saj nisva skupaj krav pasla nisva enaka, iste starosti, izobrazbe; kravo s svedrom dreti lotiti se česa z neprave strani in z nepravimi pripomočki; ekspr. če nisi za šolo, pa pojdi krave past loti se drugega, umsko nezahtevnega dela; ekspr. to se je zgodilo, ko sem še krave pasel ko sem bil še majhen; ekspr. molzna krava kar se da zelo izkoriščati; šalj. ponoči je vsaka krava črna v določenih okoliščinah se človek zadovolji tudi z manj kvalitetnim; pog. krava pri gobcu molze kravo je treba dobro krmiti, da lahko daje veliko mleka; čimveč se vloži v kaj, večji je uspeh; star. vse skupaj je pet krav za en groš neverjetno, nesmiselno
  2. 2. nizko grob, nevzgojen človek: to ti je prava krava; s tako kravo ne morem nikamor / kot psovka: napil si se ga, krava; o ti krava pijana
    // kdor veliko, požrešno pije: ne bodi krava in nehaj že piti
    ♦     zool. morske krave morskemu življenju prilagojeni sesalci, podobni kitom, Sirenia
SSKJ
lisíca -e ž (í) 
  1. 1. psu podobna zver rdečkasto rjave barve s košatim repom: lisica bevska, laja; lisica je požrla, vzela kokoš; nastaviti lisici past; lov na lisico; biti zvit kot lisica / ekspr. lisica zvitorepka
    ●     ekspr. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči samoten, odmaknjen kraj, zlasti blizu gozda
    // lisičja samica: lisica in lisjak
  2. 2. pog. lisičje krzno: imeti lisico okoli vratu; plašč, obrobljen z lisico / srebrna lisica krzno severne lisice, dobljeno pozimi
  3. 3. ekspr. zvit, prebrisan človek, zlasti ženska: ne zaupam ji, to je lisica / zvita lisica
  4. 4. mn. priprava za vklepanje aretirancev, zapornikov: imeti lisice na rokah; natakniti, sneti komu lisice; razkleniti lisice / zločinec je bil v lisicah
    ♦     šport. lov na lisico razvedrilno smučanje, pri katerem udeleženci zasledujejo in iščejo izurjenega smučarja, ki predstavlja lisico; radioamatersko tekmovanje, pri katerem se z radijskimi sprejemniki iščejo skrite radijske oddajne postaje; zgod. lisica srednjeveška mučilna priprava za stiskanje palcev; zool. morska lisica velika nevarna morska riba z mečasto podaljšano repno plavutjo, Alopias vulpes; puščavska lisica majhna, lisici podobna severnoafriška zver z velikimi uhlji; fenek; obtečajna, polarna ali severna lisica v tundri živeča lisica, ki ima poleti pepelnat, pozimi bel kožuh, Alopex lagopus
SSKJ
lók -a m (ọ̑) 
  1. 1. priprava iz ukrivljene palice in tetive za proženje, metanje puščic: na plečih je imel lok in tul; napeti lok; streljati z lokom; mišice so napete kot lok; pren., knjiž. avtor je zelo napel lok zgodbe
    // kar je po obliki temu podobno: lok pri žagi / past na lok
  2. 2. priprava, s katero se poteguje po strunah: lok drsi po strunah; mazati lok s kolofonijo; vleči lok po strunah / violinski lok
  3. 3. usločen nosilni gradbeni element z dvema opornima mestoma: lok pri mostu se je podrl; polkrožni loki; zidanje lokov in obokov / okenski lok
  4. 4. delu krožnice podobna linija: narisati lok / lok mavrice, ovinka / žoga je opisala, zarisala (velik) lok je letela v (velikem) loku
    // v loku reka teče v širokem loku; v loku zamahniti; kamen je v velikem loku zletel v vodo; pren., pesn. zvezde se pnejo v svetlem loku
  5. 5. knjiž., navadno s prilastkom potek česa, prikazan navadno kot vzpon in upadanje: v predstavi ni čutiti dinamičnega loka; pretrgan lok dejanja v romanu; publ., z oslabljenim pomenom: lok igralčeve kariere se je bleščeče vzpel; razvojni lok umetnosti
  6. 6. knjiž., navadno s prilastkom obseg, razpon: časovni lok prve knjige zgodovine sega čez več tisočletij / pisani lok motivov; lok spoznanj
    ●     knjiž., ekspr. nič več ni mogoče napenjati loka dolgoletnega trpljenja še naprej dopuščati, povzročati trpljenje; knjiž., ekspr. doslej v svojih zahtevah še nisem napel loka čez mero nisem preveč zahteval; ekspr. teh tem so se vsi ogibali v velikem loku niso jih hoteli obravnavati; ekspr. ognil se ga je v velikem loku nikakor ga ni hotel srečati; pesn. sinji lok (neba) nebo, nebesni obok
    ♦     anat. aortni lok usločeni del aorte tik po izstopu iz srca; kostni lok nad očesom; rebrni lok spodnja, med seboj zraščena rebra; refleksni lok; zobni lok položaj in razvrstitev zob v čeljusti; arheol. sveder na lok preprosta vrtalna priprava, ki se vrti s pomočjo loka; arhit. košarasti lok; šilasti lok; geom. lok krivulje, krožnice del krivulje, krožnice med dvema njenima točkama; grad. nosilni lok; oporni lok; les. lok polkrožen okvir pri ročni žagi; muz. lok ukrivljena črta za označbo vezave not iste višine, za označbo legata in fraziranja; šol. lok element pisane črke v obliki (navzgor ali navzdol) odprte elipse; šport. lok element umetnostnega drsanja, pri katerem vozi drsalec po notranjem ali zunanjm robu drsalke naprej ali nazaj v obliki kroga; plužni lok lik, pri katerem smučar med poševnim smukom s pluženjem zavije od brega
SSKJ
lóvka -e ž (ọ̑) nav. mn. gibljiv organ nekaterih nižje razvitih živali za lovljenje hrane, tipanje: sipa grabi plen z lovkami; lovke hobotnic; pren., ekspr. fašizem je stegoval svoje lovke na vse strani
♦ lov. past, v kateri ostane ujeta divjad nepoškodovana
SSKJ
lôvnica -e ž (ȏ) 
  1. 1. rib. mreža, ki se vleče ali nastavlja: polna lovnica
  2. 2. lov. past, v kateri ostane ujeta divjad nepoškodovana: jerebica, divji prašič se ujame v lovnico
  3. 3. močna ponjava za reševanje ljudi iz višjih nadstropij: gasilci so napeli lovnico
SSKJ
mìš míši ž (ȉ í) majhen, škodljiv glodavec z dolgim, golim repom, ki se hrani z živili, poljskimi pridelki: miš cvili, gloda; loviti miši; bila je tiho kot miš zelo; gleda kakor miš iz moke zaradi zaspanosti ima priprte oči; biti moker kot miš zelo; popolnoma; reven kot cerkvena miš zelo
// past, strup za miši
● ekspr. ni ne tič ne miš nima izrazitih lastnosti, značilnosti; ekspr. zdaj se ne bova šla slepih miši govorila, ravnala bova odkrito; preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo kadar je kaka skupnost brez nadzorstva, njena disciplina popusti; preg. kar mačka rodi, miši lovi otroci so navadno taki kakor starši
♦ etn. loviti slepe miši otroška igra, pri kateri eden od udeležencev z zavezanimi očmi lovi druge; zool. gozdna, hišna, poljska miš
SSKJ
mišelóvka -e ž (ọ̑) past za miši: nastaviti mišelovko; miš je ušla iz mišelovke
SSKJ
míšnica -e ž (ȋ) 
  1. 1. zelo strupen bel prah brez okusa: zastrupiti se z mišnico; med hrano je pomešala ščepec mišnice
  2. 2. past za miši: nastaviti mišnico; počuti se kot (ujet) v mišnici; pren., ekspr. zakaj bi po nepotrebnem lezli v mišnico; mišnica usode
SSKJ
nastáviti -im dov. (á ȃ) 
  1. 1. dati, postaviti kaj v položaj
    1. a) za prestrezanje, zadrževanje česa: nastavi dlan, pa ti bom dal ves drobiž; nastaviti kozarec pod pipo; nastavi predpasnik, da ti vržem jabolka / nastaviti ustnice za poljub / nastavil je roko in prestregel udarec / nastavil je kozarec (na usta) in začel piti / ekspr. ustavila se je in nastavila uho prisluhnila
    2. b) za lovljenje (živali): nastaviti pasti, zanke / nastaviti kaj za vabo; pren., ekspr. nastavil ji je past
    3. c) da se hitro, dobro vidi: knjigo mu je nastavil na mizo / na sredo sobe je nastavila stvari, pa jih ni videl dala, postavila
      // podstaviti, podtakniti: nastaviti bombo / nastaviti različne ovire, zapreke
  2. 2. teh. narediti s pomočjo priprave za regulacijo, da
    1. a) kaj pravilno, ustrezno deluje: nastaviti zavore, žaromete
    2. b) se kaj pojavlja v primerni, ustrezni količini: nastaviti dotok plina, vode; nastaviti gretje avtomobila / nastaviti svetlobo z gumbom
  3. 3. nav. ekspr. narediti zarodek, zasnovo, navadno cveta: žito je nastavilo klase; nastaviti popke, semena / grozdje je slabo nastavilo / rastlina je nastavila veliko cvetov
  4. 4. pog. zaposliti: nastaviti novega profesorja za matematiko; nastaviti več strokovnjakov / nastavili so jo za strojepisko
  5. 5. zastar. nadaljevati: pogovor sta nastavila drugi dan / nastaviti pot
    ●     vulg. nastavila mu je privolila v spolno občevanje z njim; nastaviti budilko na šesto uro postaviti njen mehanizem tako, da bo zvonila ob šesti uri; ekspr. nastaviti ceno določiti; ekspr. nastaviti komu nogo spotakniti ga; ekspr. nastaviti nov sod namestiti pipo na poln sod
    ♦     mat. nastaviti enačbo
    nastáviti se nav. ekspr.  
    1. 1. priti, postaviti se v opazen, dobro viden položaj: nastavil sem se pred hišo in ga čakal / prav nastavil sem se mu, pa me ni videl
    2. 2. dopustiti delovanje česa na kaj: nastaviti se soncu, vetru; nastaviti obraz vročini / ekspr. nastaviti se sovražnikovim kroglam
    nastávljen -a -o: bil je nastavljen za profesorja; sod je nastavljen; nastavljena dlan; ujeti se v nastavljeno past; optika mora biti pravilno nastavljena; po sobi nastavljeno pohištvo / stvar je bila dobro nastavljena zastavljena, zasnovana
SSKJ
odmajáti -májem tudi odmájati -em tudi -am dov., odmájaj odmájajte tudi odmajájte; odmajál tudi odmájal (á á; á; ā) z gibom glave na levo in desno izraziti nesoglasje, zanikanje; odkimati: na njeno vprašanje je le odmajal / ni res, je odmajala / jezno je odmajal z glavo
● ekspr. kadar so ga prosili za pomoč, ni odmajal odklonil; redko z udarci odmajati klin omajati; redko osupla je odmajala z glavo zmajala
    odmajáti se, tudi odmájati se ekspr.  opotekajoče se, okorno oditi: trudno se je odmajal iz sobe; pijani so se odmajali proti domu
    // oditi: odmajal se je v šolo
    ●     knjiž., redko zvon se še ni odmajal, ko je spet moral gnati past prenehal majati, nihati
SSKJ
ográda -e ž (ȃ) 
  1. 1. zemljišče, obdano z ograjo iz zloženega kamenja, grmovja, zlasti na kraškem svetu: kupiti ogrado; iti kopat ogrado; pasti v ogradi; oljke v ogradi
    // ograjen prostor, ograjeno zemljišče: igrali so se v veliki ogradi; vrt je bil velika štirikotna ograda / goniti črede s paše v ograde; hlev in pred njim velika ograda
    ♦     lov. past za lovljenje divjadi, ki naj ostane živa
  2. 2. ograja, zlasti močnejša: nizke kamnite ograde; hišo so varovale trdno zidane ograde; temne ograde iz brinja / ekspr. veter podi oblake čez gorsko ogrado
SSKJ
pàh páha m (ȁ á) star.  
  1. 1. sunek, udarec: dal mu je pah pod rebra
    ●     star. mah na pah vrniti udarec za sunek, zlasti z mečem
  2. 2. zapah: hitro odrine pah z vrat
  3. 3. bat, bet: s pahom tlačiti pičo za prašiče
    ♦     lov. past, pri kateri se s premikom sprožilne paličice sproži na žival težek predmet
SSKJ
pást -í ž (ȃ) 
  1. 1. priprava za lovljenje živali: past se sproži; nastavljati pasti; lesena, železna past / past za miši, polhe, zajce; pren. megla je prava past za voznike
  2. 2. ekspr. kar omogoča, da kdo koga zvijačno privabi, pridobi: prijatelji so mu nastavili past; izmotal se je iz njenih pasti; ujel se je v past
    ●     ekspr. dobiti, ujeti koga v past prevarati, ukaniti ga; ekspr. iti, pasti (komu) v past dati se prevarati, ukaniti
SSKJ
pásti pásem nedov. (á) skrbeti za živali, ki trgajo travo, dele rastlin z namenom nahraniti se: sosedovi otroci že pasejo; vsako jutro mora pasti; pasti konje, koze, krave, ovce; pasti živino na planini / pasti prašiče v bukovih, hrastovih gozdovih; pren., pesn. luna pase srebrno čredo
● ekspr. pasti dolgčas dolgočasiti se; star. duše pasti opravljati duhovniški poklic; ekspr. ostaja doma in pase jezo in žalost se jezi in žalosti; ekspr. saj nisva skupaj krav pasla nisva enaka, iste starosti, izobrazbe; ekspr. če nisi za šolo, pa pojdi krave past loti se drugega, umsko nezahtevnega dela; ekspr. to se je zgodilo, ko sem še krave pasel ko sem bil še majhen; pog. dojenček že pase kravice lahko leži na trebuhu z dvignjeno glavo in oprt na roke; ekspr. lenobo pasti lenariti; pog. pasti mulo kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom; ekspr. pasti oči, poglede na kom radovedno, poželjivo ga gledati; ekspr. pasti radovednost, zijala zadrževati se kje in si radovedno ogledovati kaj; star. pri tej hiši so večkrat pasli uši imeli uši; ekspr. paznik jih je neprestano pasel (z očmi) opazoval, nadziral
    pásti se trgati travo, dele rastlin z namenom nahraniti se: čreda se pase na planini; krave se pridno pasejo; pasti se na pašniku, po pokošenih travnikih; pren., ekspr. meglice se pasejo po pobočjih; beli oblački se pasejo po nebu
    // pobirati hrano s kljunom, gobcem in jesti: kokoši se pasejo po travniku; muhe se pasejo po ostankih jedi / svinje se pasejo v žiru / čebele, čmrlji se pasejo nabirajo med
    ●     ekspr. čutim, da se bolezen pase po meni čutim, da bom zbolel; čutim, da sem bolan; star. več let se je pasel na moje stroške živel; ekspr. pasel se je ob pogledu na njeno lepoto se je naslajal, užival; ekspr. pasli so se nad njegovo zadrego uživali; ekspr. poseda po gostilnah in si pase trebuh veliko, z užitkom jé
    pasóč -a -e: pasoč krave, je prebiral knjige; zagledali so konja, pasočega se na njivi; pasoča se čreda
Število zadetkov: 66