planét -a m (ẹ̑)
1. astron. nebesno telo, ki kroži okoli Sonca in ne seva lastne svetlobe, premičnica: raziskovati planete; majhen, velik planet; lega, gibanje planetov / mali planet asteroid; notranji, zunanji planet ki se giblje znotraj, zunaj Zemljinega tira
● modri planet Zemlja; rdeči planet Mars; ekspr. samo nekaj sto metrov so oddaljeni od nas, pa se nam zdi, kot da so na drugem planetu zelo daleč
2. ekspr. nebesno telo, navadno zemlja: naš planet postaja prenaseljen; trdne vezi priklepajo človeštvo k rodnemu planetu
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
Slovenski pravopis
Pravopis
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sinonimni
Slovenski etimološki slovar³
Celotno geslo
Etimološki
planẹ̑t -a m
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Celotno geslo
Hipolit
planet samostalnik moškega spola
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
planet -a m premično nebesno telo: Daniza je ta ner sfetlejshi v' mej ſvejſdamy, inu ſonze v' mej Planeti or. mn. (III, 283) ǀ Archimedes je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu s'vſemij svesdamij, inu Planèti or. mn. (I/1, 117) ← lat. planēta ‛planet, zvezda premičnica’ ← gr. (ἀστήρ) πλανήτης
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje16
Geografski terminološki slovar
Geografija
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna
Kako se sklanja besedna zveza »Planet TV«?
Kako se sklanja besedna zveza Planet TV? – na Planet TV ali na Planetu TV ali na Planet TV-ju
Število zadetkov: 11
Dostopnost