Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
abecédni abecédna abecédno pridevnik [abecédni] STALNE ZVEZE: abecedna vojna
ETIMOLOGIJA: ↑abeceda
Celotno geslo eSSKJ
ajá2 medmet
    1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se govorec uspe česa spomniti, navadno nenadoma
      1.1. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom in podaljšanim a izraža, da je govorec presenečen, kaj sprejema z začudenjem
      1.2. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
      1.3. ironično izraža, da se govorec zaradi pritegovanja pozornosti česa navidez ne more spomniti, dojeti ali je navidez presenečen
ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑a + ↑ja, morda pod vplivom nemščine, prim. tudi nar. ukr. ajá ‛seveda’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
čémbalo2 čémbala samostalnik srednjega spola [čémbalo]
    glasbilo s tipkami, pri katerem ob pritisku na tipko jeziček brenkne struno; SINONIMI: čembalo
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Cembalo) iz it. cembalo < lat. cymbalum, glej ↑cimbale - več ...
Celotno geslo eSSKJ
dajálnik dajálnika samostalnik moškega spola [dajálnik]
    1. iz jezikoslovja sklon, po katerem se sprašujemo z vprašalnico komu ali čemu
    2. iz elektrotehnike naprava za optično, elektromagnetno merjenje pomikov ali zasukov
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. datīvus (iz dare ‛dati’) iz ↑dajati - več ...
Celotno geslo eSSKJ
héktolíter héktolítra samostalnik moškega spola [héktolítər]
    1. merska enota za izražanje prostornine, 100 litrov; simbol: hl
    2. ekspresivno velika količina česa, zlasti tekočine; SINONIMI: ekspresivno galona
FRAZEOLOGIJA: popiti na hektolitre česa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Hektoliter, angl., frc. hectolitre, iz novoklas. hecto.., hekto.. ‛sto osnovnih enot’ h gr. hekatón ‛sto’ + ↑liter
Celotno geslo eSSKJ
MŔSA MŔSE; in mŕsa samostalnik ženskega spola [mə̀rsa]
    iz medicine stafilokok, odporen proti penicilinskim in cefalosporinskim antibiotikom, zlasti kot povzročitelj bolnišničnih okužb
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. MRSA, kratice za Methicillin-resistant Staphylococcus aureus ‛na meticilin rezistentni zlati stafilokok’, iz ↑meticilin, ↑rezistenten, ↑stafilokok in lat. aureus ‛zlat’
Celotno geslo eSSKJ
piškótek piškótka samostalnik moškega spola [piškótək]
    1. navadno ekspresivno piškot, zlasti manjši
    2. navadno v množini podatek o identifikaciji, nastavitvah uporabnika, ki ga spletni brskalnik shrani za nadaljnjo uporabo spletnega mesta
ETIMOLOGIJA: ↑piškot
Celotno geslo eSSKJ
ponòr ponôra samostalnik moškega spola [ponòr]
    1. večja odprtina v kraških tleh, v katero ponika voda, zlasti reka
    2. ekspresivno izginotje, upad
    3. ekspresivno kar povzroča, omogoča prekomerno, netransparentno porabo javnega denarja; SINONIMI: ekspresivno ponikalnica, ekspresivno ponikovalnica
    4. iz ekologije naravni ali umetni proces, pri katerem se iz ozračja odstranjujejo, odvzemajo toplogredni plini
      4.1. iz ekologije kar povzroča, omogoča ta proces
    5. iz elektrotehnike mesto, kjer nosilci naboja zapuščajo kanal
ETIMOLOGIJA: = srb. cslov. ponorъ, hrv., srb. pònor, češ. ponor ‛pogrezanje’ < pslov. *ponorъ iz *ponerti ‛potopiti se, pogrezniti se’ iz *nerti ‛potapljati se’ iz ide. *nerH-, kot litov. nérti ‛potapljati se’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
vèlemójstrica vèlemójstrice samostalnik ženskega spola [vèlemójstrica]
    1. najvišji naziv, ki ga šahistki podeli mednarodna šahovska organizacija
      1.1. šahistka s tem nazivom
    2. ekspresivno ženska, ki je v čem zelo dobra, najboljša
ETIMOLOGIJA: ↑velemojster

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
álfanumêričen -čna -o prid. (ȃ-é)
ki je sestavljen iz črk in številk, črkovno-številski: alfanumerični podatek, znak; alfanumerična tipka, tipkovnica; alfanumerično označevanje
SSKJ²
dátum -a m (ā)
podatek o dnevu, mesecu in letu: napisati datum na pismo; datum rojstva / določiti datum in kraj sestanka; današnji datum / publ.: razlikovanje med tema pojmoma je novejšega datuma novo, novejše; časopis starejšega datuma star, starejši
♦ adm. opremiti dopis z datumom; datum poštnega pečata
SSKJ²
dragocén -a -o prid., dragocénejši (ẹ̄ ẹ́)
1. ki ima veliko vrednost, visoko ceno: dragocen nakit; dragocena kristalna vaza; kupuje ji sama dragocena darila; dragoceno krzno, pohištvo / tako nastaja dragocena snov za rast organizma
2. ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost: dragocena žrtev; skrbno je gojil to dragoceno čustvo; dragoceno prijateljstvo / ekspr.: zapravljati dragoceni čas; tekmovalci so si priborili dve dragoceni točki / dragocen človek / z dajalnikom spomin na umrlo mater mu je dragocen drag, ljub
// ki daje, prinaša dobro, korist: dragocen podatek; nepristranska kritika je dragocena; opravil je dragoceno delo / dragocene izkušnje; nuditi dragoceno pomoč
SSKJ²
ekscêrpt -a m (ȇ)
odlomek, podatek, namensko prepisan iz teksta; izpisek, izpis: delati ekscerpte; ekscerpt iz knjige; ekscerpti za slovar
// kratka vsebina, povzetek: za izpit je študiral le po dobrih ekscerptih
SSKJ²
evidénca -e ž (ẹ̑)
namensko in sistematično spremljanje, vpisovanje podatkov o čem, razvid: voditi evidenco nesreč, rojstev, o plačanih računih; z evidenco kontrolirati planirane naloge; blagovna evidenca; personalna evidenca; evidenca prebivalstva
♦ ekon. družbena evidenca statistično spremljanje vseh denarnih transakcij, v katerih se kažejo pomembna gibanja v narodnem gospodarstvu; filoz. evidenca postopek, s katerim se napravi, da je kaj jasno predstavljeno
// zbirka takih podatkov: poglejmo, kaj kaže evidenca; podatek že imamo v evidenci; kartotečna evidenca odjemalcev električne energije
● zadevo vzeti v evidenco začeti jo reševati; računati z njo; stvar imam še v evidenci nameravam jo še rešiti; še računam z njo
SSKJ²
fórum -a m (ọ̑)
1. pri starih Rimljanih večji prostor v mestu, obdan z javnimi zgradbami: trgovanje na forumih / rimski forum
2. navadno s prilastkom javno mesto, kjer se o čem razpravlja, odloča: na vseh mednarodnih forumih se bojujemo za ekonomsko pomoč državam v razvoju / na tem visokem forumu je treba razpravljati tudi o gospodarstvu
3. spletno mesto, na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča: podatek je poiskal na spletni strani foruma slovenskih prevajalcev / spletni forum
4. navadno s prilastkom voljeno ali imenovano telo, pristojno za odločanje v določeni stvari: v zadevo je posegel višji forum; obrniti se na nižji forum; politični, sindikalni forumi; forumi revolucionarne oblasti / publ. odgovorni, odločujoči forumi
// publ. skupina ljudi, na katero se kdo obrača: spregovoriti o problemu pred širokim forumom bralcev
SSKJ²
globínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na globino: globinski ribolov; temperatura globinske vode / globinske in površinske kamnine / globinski relief; dati sliki globinsko razsežnost / pesnikova individualnost je bolj predmetno usmerjena, bolj površinska kot globinska; globinsko razčlenjevanje problema do podrobnosti, do bistva
♦ biol. globinsko območje del morskega ali jezerskega dna, kjer avtotrofne rastline ne morejo uspevati; elektr. globinsko zapisovanje zapisovanje zvoka na gramofonske plošče; fot. globinska ostrina podatek, ki pove, pri kakšni razdalji je snemana slika razločna, jasna; med. globinsko obsevanje obsevanje globljih plasti telesa; mont. globinsko vrtanje; psih. globinska psihologija psihologija, ki proučuje človekovo podzavest; šport. globinsko potapljanje potapljanje v morsko globino, večjo od 15 m; teh. globinsko merilo priprava za merjenje globine slepih lukenj, stopničastih oblik in utorov; tisk. globinski tisk globoki tisk; voj. globinska bomba bomba za uničevanje podmornic
SSKJ²
gradívo -a s (í)
1. snov, surovina za gradnjo, graditev: cement je važno gradivo; vaščani so tudi sami prispevali gradivo za šolo / leseno, nepregorno, trdo gradivo / beljakovine so glavno gradivo živalskega organizma
2. kar se rabi kot podatek, pripomoček pri proučevanju, obravnavanju česa: najdeni dokumenti so dragoceno gradivo; za vojni roman mu ne manjka gradiva; urejati, zbirati gradivo; anketno, učno, zgodovinsko gradivo; gradivo za zgodovino Slovencev / sodba je bila izrečena na podlagi dokaznega gradiva; obremenilno gradivo
3. s prilastkom kar je zbrano po določenih merilih, za določen namen: muzej razstavlja arhivalno gradivo o razvoju šol; urednik zbranega dela je objavil avtorjeve tekste iz še neobjavljenega gradiva; prebogato slovarsko gradivo; gradivo za prvo številko revije je že zbrano / pesniško, slikovno gradivo
SSKJ²
indikátor -ja m (ȃ)
1. navadno s prilastkom kar napoveduje ali kaže stanje ali nakazuje razvoj česa; kazalec, kazalnik: evidenca je dober indikator; pri določanju naklade je treba pretehtati vse indikatorje; indikator proizvodnega gibanja; zanesljiv indikator o kulturnih potrebah
// ekon. številčni podatek, ki kaže stanje ali nakazuje razvoj kakega gospodarskega pojava: finančni, obračunski indikatorji; indikator uvoza
2. kem. organsko barvilo, katerega barva se spreminja v odvisnosti od koncentracije vodikovih ionov: z indikatorji določati kislost tekočine; lakmus in drugi indikatorji
♦ strojn. indikator aparat, ki kaže odvisnost tlaka v valju batnega stroja od lege bata; teh. indikator za plin priprava za ugotavljanje prisotnosti določenega plina v plinski zmesi
SSKJ²
izpís -a m (ȋ)
1. glagolnik od izpisati: izpis neznanih besed / izpis iz šole
2. odlomek, podatek, namensko prepisan iz teksta: delati izpise; povečati gradivo za slovar z izpisi iz časopisov in strokovne literature / delo pozna le po izpisih povzetkih
● izpis iz rojstne matične knjige izpisek iz rojstne matične knjige
♦ jezikosl. popolni izpis besedila pri katerem je vsaka beseda izpisana tolikokrat, kolikorkrat se pojavi
SSKJ²
izpísek -ska m (ȋ)
1. odlomek, podatek, namensko prepisan iz teksta: delati izpiske / dobesedni izpiski iz klasikov
2. navadno s prilastkom dokument z ustreznimi podatki, izpisanimi iz česa: priskrbeti si za poroko vse izpiske / izpisek iz volilnega imenika; izpisek iz mrliške matične knjige dokument s podatki o smrti kake osebe; izpisek iz poročne matične knjige dokument s podatki o poroki kake osebe; izpisek iz rojstne matične knjige dokument s podatki o rojstvu kake osebe; izpisek iz zemljiške knjige
Število zadetkov: 255