Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla]
    žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek; primerjaj lat. Apidae
STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela
FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela
ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z ↑bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
močeràd močeráda samostalnik moškega spola [močeràt močeráda]
    1. dvoživka črne barve z rumenimi lisami, manjšo glavo, daljšim valjastim telesom in daljšim okroglim repom; primerjaj lat. Salamandra salamandra; SINONIMI: iz zoologije navadni močerad
    2. iz zoologije dvoživka z manjšo glavo, daljšim telesom, štirimi enako velikimi nogami in daljšim okroglim repom; primerjaj lat. Salamandra
STALNE ZVEZE: navadni močerad, planinski močerad
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȍčerad < slovan. *močeradь, nejasno, morda iz *močerъ ‛deževnik, mokra golazen’ + izpeljanka iz ↑jesti, prvotno torej *‛ki jé deževnike’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
tapír tapírja samostalnik moškega spola [tapír]
    iz zoologije kopitar s krajšim rilcem, ki živi v pragozdovih Srednje in Južne Amerike ter jugovzhodne Azije; primerjaj lat. Tapirus
STALNE ZVEZE: brazilski tapir, nižinski tapir
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Tapir, frc. tapir iz tup. tapiira

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
podrásel -sla -o tudi podrástel -tla -o [podrasəu̯; podrastəu̯] prid. (ā á)
ki je zrasel pod čim drugim: podraslo drevo
♦ bot. podrasla plodnica plodnica, ki leži pod drugimi cvetnimi deli in je zrasla s cvetiščem; prim. podrasti
SSKJ²
podrást -i in -í ž (ȃ)
rastlinje, grmovje, ki raste pod drugim grmovjem, drevjem: posekati podrast; gozd je redek, skoraj brez podrasti; gosta, nizka podrast / macesnov gozd z bujno podrastjo rušja in sleča
SSKJ²
podrásti -rástem in -rásem dov. (á)
1. zrasti pod čim drugim: grmovje je podrastlo pod hrasti / v gozdu je že vse podrastlo
2. ekspr. ponovno zrasti: brada in brki so mu podrastli
    podráščen -a -o:
    gozd je zelo podraščen
    ♦     anat. podraščen jezik; 
prim. podrasel
SSKJ²
zastŕtje -a s (ȓ)
glagolnik od zastreti: zastrtje okna / zastrtje gozdne podrasti

Slovenski pravopis

Pravopis
podrásti1 -rástem dov., nam. podràst; podráščenje; drugo gl. rasti1 (á) Grmovje je podrastlo pod hrasti; poud. Brada mu je podrastla |ponovno zrastla|
Pravopis
podrásti2 -rásem dov., nam. podràst; podráščenje; drugo gl. rasti2 (á); gl. podrasti1

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
podrásti -rástem dov.
GLEJ SINONIM: spodrasti

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
rásti rástem nedov.

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
podrástati, -am, vb. impf. ad podrasti; reproduciert werden (zool.), Cig. (T.).
Pleteršnik
podrásti, -rástem, vb. pf. 1) unterhalb wachsen, unterwachsen, Cig.; — podraščen (nam. podrastel, podrasel) jezik, eine unten angewachsene Zunge, Z.; nima podraščenega jezika = er spricht gut, C.; — 2) auswachsen: kragulj je bil uže podrastel, Dalm.; — 3) nachwachsen, Jan.; od vinogradine so ostale samo še podrasle breskve, Jurč.
Pleteršnik
podráščati, -am, vb. impf. ad podrasti, = podrastati; 1) unterhalb wachsen, unterwachsen, Mur., Cig., Jan.; — 2) auswachsen: žito podrašča, die Getreidehalme entwickeln sich, Z.; — 3) nachwachsen, Jan.; zarod, ki za nami podrašča, Ravn.

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Celotno geslo Hipolit
podraščen deležnik

PRIMERJAJ: podrasti

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
podrasti dov., F2, subnasci, v'mei tem drugim raſti, ali podraſti, pruti raſti; succrescere, podraſti, poraſti
Vorenc
porasti dov., F4, cooriri, ſe povṡdigniti, poraſti, poṡkozhiti, popaſti; increscere, poraſti; procrescere, raſti, poraſti; succrescere, podraſti, poraſti

Botanični terminološki slovar

Botanika
barjánska tájga -e -e ž
Botanika
fótodormánca -e ž
Botanika
kámpo serádo -a -a m
Število zadetkov: 31