Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
pokončáti -ám dov. (á ȃ)
1. namerno narediti, da kdo več ne živi: taboriščnike so pokončali v krematoriju; pokončati okužene živali; razdejali so mesto in vse živo pokončali; pokončal ga je z udarci / ekspr.: bolezen ga je pokončala bila je tako huda, da je umrl; tako dela, da se bo pokončala zelo dela
2. narediti, da je kaj zelo poškodovano, da ne obstaja več: ogenj je pokončal hišo; v jezi je pokončal vse, kar mu je prišlo v roke / koze so pokončale rastlinje
 
šalj. pa ga pokončajva še en liter popijva
    pokončán -a -o:
    pokončane naprave

Slovenski pravopis

Pravopis
pokončáti -ám dov. pokončánje; drugo gl. končati (á ȃ) koga/kaj ~ okužene živali; poud. Ogenj je pokončal hišo |uničil|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
pokončáti -ám dov.
GLEJ SINONIM: pomoriti, spiti, ubiti, uničiti

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
pokončáti Frazemi s sestavino pokončáti:
pokončáti kóga/kàj z ôgnjem in mêčem

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
pokončáti – glej kónec

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
pokončáti, -ȃm, vb. pf. vernichten, vertilgen; ogenj z nebes je mesto pokončal; vse je pokončano, alles ist verwüstet, verheert; toča je ves pridelek pokončala; mrčes se da p.; to ga je pokončalo, das hat ihm den Hals gebrochen, Cig.

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
pokònčati -am dov. pokončati, uničiti: tisztoga kakti púntara je dáo pokoncsati KOJ 1848, 97; da nyé pokoncsajo KOJ 1914, 135
pokònčani -a -o pokončan, uničen: Páli zdaj je povszéd, gde ide, gladko vsze pokoncsano KOJ 1848, 4

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
pokončati [pokončáti pokončȃm] dovršni glagol

uničiti, pokončati

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Celotno geslo Hipolit
pokončati glagol

PRIMERJAJ: pokončan

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
pokončati dov.perpopularicilú do konza ṡatréti, pogonobiti, vſe pokonzhati

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
pokončati -am dov. pokončati, uničiti: Kakor de bi hotel vſe pokonzhati nedol. (I/2, 42 s.) ǀ poidi tedaj Saul, inu vſe pokonzhai vel. 2. ed. (V, 232)

Črnovrški dialekt

Črnovrški
pokončati

Kostelski slovar

Celotno geslo Kostelski
pokončatipȯˈkoːnčat -ˈkȯnčan dov.
Število zadetkov: 13