pôlbràt -bráta [pou̯brat] m, im. mn. pôlbrátje stil. pôlbráti (ȏ-ȁ ȏ-á)
1. moški v odnosu do otrok, s katerimi ima skupnega enega od staršev: ima enega brata in dva polbrata
2. ekspr. kar je čemu po določenih lastnostih, značilnostih zelo sorodno, podobno: apnenec in njegov polbrat dolomit
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
Slovenski pravopis
Pravopis
pôlbràt -bráta [u̯b] m, člov., im. mn. pôlbrátje tudi pôlbráti (ȏȁ ȏá) Midva sva si ~a; poud. biti si ~a po značaju |biti si zelo podobna|
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sinonimni
pôlbràt -bráta m
moški v odnosu do otrok, s katerimi ima skupnega enega od staršev
SINONIMI:
knj.izroč. popoli brat
Slovar neglagolske vezljivosti
Celotno geslo
Vezljivostni NG
pôlbràt-brátasamostalnik moškega spola
- moška oseba z enim skupnim staršem glede na razmerje s sorojenci
- polbrat koga/česa
- , polbrat iz česa, od kod
- , polbrat po kom/čem, kako
- kaj lastnostno sorodnega, podobnega
- polbrat česa
Slovenski lingvistični atlas 1
SLA 1
Število zadetkov: 5
Dostopnost