Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
cẹ́lov, m. = poljub, Habd., Jan.; hs.
Pleteršnik
kȗšljaj, m. = poljub, Cig., C.; — prim. kušec.
Pleteršnik
poljùb, -ljúba, m. der Kuss, Cig., nk.
Pleteršnik
poljȗbək, -bka, m. dem. poljub; das Küsschen, der Kuss, Cig., Jan., M., Npes.-Schein., nk.
Pleteršnik
pȗšək, -ška, m. = poljub, Notr.; — prim. pušniti.

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
kǜš -a m poljub: Küs ſzi mi nej dáo KŠ 1771, 191
Prekmurski
nìkteri -a -o poljub. zaim. kak, kakšen: Zakai ako i vu etoi máloi kniſiczi nikteri error naides TF 1715, 48
Prekmurski
nìšteri -a -o poljub. zaim. kak: i nisteri krajcar pride k-hi'zi, gda je nájbole potrêbno AI 1875, br. 2, 8
Prekmurski
štèri -a -o
I. ozir. zaim.
1. kateri, ki: Drügi zrok, ſterie nei naiménſi TF 1715, 5; Ki vszáko ſztvári nyé sivleinye dáva, ſteri da kermo neimoi sivini ABC 1725, A6a; Bojdi dika Bougi ſteri vſze vodi KŠ 1754, 264; Boug je pravicsen Szodecz, ſteri louna to dobro KMK 1780, 5; nej nám trbej táksega kejpa gori vzéti, ſteri ſze nám ne priſztája KM 1790, 20; Grêh je ta moja nevola, Steri mi ſzrdcze ſztrási BRM 1823, 9; szam premiszlo on haszek, steri sze zná szpraviti KOJ 1833, V; szo szvoj szlóki jezik obogatili, steri je lih vu pszüvanyi premo'sen bio KOJ 1848, 8; more eden glasznik bidti, steri ali jedino sztoji AIN 1876, 7; Mesárski pes, šteri bojéča teléta goni AI 1878, 8; cslovecsa moudróſzt, ſtera znatúre pohája TF 1715, 3; po nenávednoſzti, ſtera vu nyih jeſzte SM 1747, 7; Szpomenisze ſztvoie dobroute, stera je bila SM 1747, 93; miloſcse, Stera je obilno razisla na náſz KŠ 1771, 574; modrouſzt, ſtera vkaniti nemore KMK 1780, 5; rejcstá, Stera mi bojazen dá BKM 1789, 14; pomoucs meti, stera bode pouleg nyega SIZ 1807, 5; Telou moje, Stero je za váſz dáno TF 1715, 40; ſzerczu, stero ta nebeſzka iscse SM 1747, 91; popejvanye, ſtero ſzprávoga ſzrczá zhája BKM 1789, 7b; 'ſivlejnyem, ſtero je veſz ſzvejt premoglo KM 1796, 10; czvejtje, Stero hitro zraſzté SŠ 1796, 10; Vogleja je prvo bilou, stero je melo szpoznati KOJ 1848, 4; drêvo, stero prineszé szád TA 1848, 3; sze dête, stero je pol leta sztaro AI 1875, kaz. br. 7; Dühá, po ſteroga miloſchi vörjemo TF 1715, 27; ſztvár, ſtere neſzmejmo 'zeleti KŠ 1754, 61; katechiſmus, kſteromi ſze je priverglo TF 1715, 9; Cslovik, steromi greihe ne racsuna SM 1747, 95; oszoba je ona, k-steroj ta prva gucsi AIN 1876, 16; katechiſmus, Steroga offerüjem TF 1715, 9; vecsnoga blasenſztva, steroga ſzem ſzpravil SM 1747, 83; pleva, stero veter raznoſzi SM 1747, 92; miloscſo, stero davas SM 1747, 90; nébo, vſtero je Kriſztus gori vzéti KŠ 1754, 112; ſzin, vſterom ſzeje ſzpunila TF 1715, 38; Po sterom dugoványi ſzo zgübili SM 1747, 51; 'zivlejnye, vſterom je on 'ziveo KŠ 1754, 106; reicſi, po ſteroi poſztánete TF 1715, 8; pout, po steroi bodes hodil SM 1747, 96; materno rejcs, vſteroj ſzo ſze poroudili KŠ 1771, A6a; pays, zsterim vgaſziti morete SM 1747, 27; moucs, ſz-ſterov ſze nescsejo KŠ 1754, 194; ſzſterov merov bodte vi merili KŠ 1771, 113; Ár, ſterom ſoudbom ſzoudite, ſztiſztom bodete ſzodjeni KŠ 1771, 21; Po ſzkrblivoſzti, z-ſterom ti vsza ravnas KM 1783, 25; Jezik, z-sterim vadlüjemo KOJ 1833, XI; Pannonii, z-sterov szo ládali KOJ 1848, 7; nyim Timotheuſa i Epafrodituſa posle, ſteriva nyim preporácsa KŠ 1771, 590; od Szrbie i Csarnegore poglavnikov, steriva národa tüdi szlovenszki jezik gucsita AI 1875, kaz. br. 3; Otsa i Szin, od Steriva vö ſzhája KŠ 1754, 123; Od ſzrditoſzti i düsne vejſzti, ſterivi je doli ftisao KŠ 1754, 116; ti ſzi nepriatel vszeim tisztim, ſteri hüdo delajo ABC 1725, A7b; grehi, steri ſzo veliki SM 1747, 93; Vi, ſteri ſzte okrſztseni KŠ 1754, 266; i malo ji je, ſteri jo nájdejo KŠ 1771, 22; nepriatele moie, sterie doſzta SM 1747, 95; prilik, ſz-ſteri necſiſztoucſa ſzhája KŠ 1754, 47; Sterih düſe pa ido KMS 1780, B2b; vnogi ſzo znáſz, ſterim nyihovo vreime nepernáſſa TF 1715, 7; Ti trüdni, ſtere i delo Te'zi KŠ 1754, 261; nevoul, ſtere i mi trpimo KŠ 1771, 529; ricsi; vu ſteri ſze zvelicsas ti KŠ 1771, 376; Pri ſterih eto nájdes BKM 1789, 5; garicze, vu steri ga pelajo KOJ 1833, VI; moje greihe, ſterimi ſze odpüſzti TF 1715, 46; grehe ſterimi ſzem tebé zbantüval ABC 1725, A5b; med ſterimi ſze Bo'za rejcs gláſzi KŠ 1754, 129
2. za izražanje pripadnosti lastnine: Stero je tou blágo KŠ 1754, 132; de drevo, steroga liſztje ne povéhne SM 1747, 92; Kriſztus, ſz-ſteroga ranami ſzmo ozdravili KŠ 1754, 109; Za toga volo i mi, od ſteroga dnéva ſzmo csüli KŠ 1771, 603; krvi preleanya, stere czeina je tak drága SM 1747, 61; ſztvár, ſtere czeina je tak drága SM 1747, 61; Márie zſtere je porodjen Jezus KŠ 1771, 5
3. kdor: A ſteri pak ne vörje TF 1715, 45; kaj vſzáki, ſteri ſze ſzrdi na brata ſzvojega KŠ 1771, 15; Steri kaj hüdoga ſzprſzéganyem obecse KŠ 1754, 18; I vſzáki, ſteri csüje ete moje ricsi KŠ 1771, 23
4. kar: Za ſtera vſza jeſz nyemi hválo dávati morem KŠ 1754, 86; Da ſzküſzite, ſtera ſze razlocsávajo KŠ 1771, 592; nazvejſztita Ivani, ſtera csüjeta KŠ 1771, 35

II. poljub. zaim. izraža nedoločeno, poljubno osebo, stvar: Steri poszlavec na dugo vrêmen vöosztáne AI 1875, kaz. br. 3; ſteri Szlepoſzti oslátati nemorejo TF 1715, 4; Stere ſztvorjene ſztvári Bo'se ſzo vrejdne KMK 1780, 9; Stera szo govorênya tále razlocsávajôcsa znaménya AIN 1876, 8; Sterih pamet je témna poſztánola SM 1747, 7; Od ſteri ſze zdaj loucsim SŠ 1796, 6; sterim Cslovik more vüzdo polositi SM 1747, 96; Sterim Apoſtolom ſze je i ſzkázao KŠ 1754, 112; Za stere bodo te molili SM 1747, 95; kaj csi bi ſteri ſzpadno SIZ 1807, 14

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
kušati -am nedov. poljubljati: de bi hotu s'obedvema ustma Kushati nedol., inu s'repam de bi hotu objeti ǀ sa veliko gnado je dershala, kadar noge, inu ſtopine je mogla kushati nedol. ǀ je prishal tebe objeti, inu kushati nedol. ǀ tiga boboinika gori vsdigne, ga lubesniu objame, inu kusha 3. ed. ǀ objemi, inu kushaj vel. 2. ed. tudi ti Vſmileniga Jeſuſa Chriſtuſa ǀ Boshjo Martro v'roke da, de bi taisto kushal del. ed. m ǀ ona njegove Svete noge je kushala del. ed. ž ǀ sa ta sadnikrat ſe ſo kushali del. mn. m Denominativ iz kuš ‛poljub’ ← srvnem. kuss
Svetokriški
kušek m poljub: ſpodobnu je bilu tedaj ta Boshy kushik tož. ed. prejeti (III, 107) ǀ hozhesh dati kushik tož. ed. tiga vezhniga miyru (IV, 466) → kušati
Svetokriški
kuševati -ujem nedov. poljubljati: pade na kolena, sazhne kushovati nedol. ketne, is katerimi je bil ſvesan ǀ Vna Katera ſe je rada od laskih moshou puſtila kushuati nedol., inu tipat ǀ leta pak nej nehala moje noge Kuſhovati nedol. ǀ poprej morio syd, inu urata kushuvati nedol. ǀ Iest vejm Nem. Nem. de bote sheleli tajsto pusledno uro s'praviga ſerza G. Boga zhastiti, njega S: Rane kushouati nedol. ǀ Boshyo Martro v'roke vſame, S. Rane kushuie 3. ed. ǀ Boshjo martro kushuje 3. ed. ǀ Se tebi odklajna, rokò Kusuje 3. ed. ǀ my kushujemo 1. mn. tajſte, roke ǀ luſhti tiga meſſa vaſs objemajo, kushujeio 3. mn., inu zartlaio ǀ vezhkrat s: britko martro Odreshenika Chriſtusa Iesuſa premishluite, taiste s. Rane kushuite vel. 2. mn. ǀ S. Ioſeph pak taushenkrat je Chriſtuſa peſtoval, kushoval del. ed. m, objemal ǀ eden tiga drugiga ſò kushuvali del. mn. m ǀ Kadar bi vy tajſtu S. mejſtu andohtliu kushouali del. mn. m Denominativ iz kuš ‛poljub’ ← srvnem. kuss

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje16
kuš [poljub] sam. m ♦ P: 7 (DPa 1576, DC 1579, DB 1584, DC 1584, MD 1592, TfC 1595, MTh 1603)
Število zadetkov: 13