Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
pọ̑ł 1., m. 1) die Seite: na tem polu, na oni pol, C.; (stsl.?); — 2) die Hälfte, halb; (ravna se po glavnih števnikih); pol ure je preteklo; pol leta je minilo; pol leta čakati; prereži hlebec in ga daj vsakemu pol; dobre pol ure hoda, eine gute halbe Stunde Weges; ima zdaj dobrega pol zemljišča, LjZv.; po pol dneva, zu halben Tagen; pol večji, pol manjši, um die Hälfte größer, kleiner; pol krajši, halblang, Cig.; za pol goldinarja prodati; črez pol prerezati kaj, etwas halb von einander schneiden; na pol, zur Hälfte, halb; na p. prazen, na p. izučen, na p. pijan; na pol gospodsko, na pol kmetsko opravljen; na p. manj snega, um die Hälfte weniger Schnee, LjZv.; na pol praznik, ein halber Feiertag, Cig.; tudi: pol prazen, halb leer, Cig.; pol človek, pol riba, halb Mensch, halb Fisch, Cig.; — za predlogi, ki nimajo akuzativa poleg sebe, stoji: polu (pri najstarših in najnovejših pisateljih, sicer se pa navadno govori in tudi piše: póli, pól [pol'] in tudi: pọ̑ł, pȏł [samost. stoji včasi v gen., včasi se ravna po predl.]; združuje se v pismu tudi z nekaterimi naslednjimi besedami skupaj v eno besedo); vsa gora je gorela do polu nebes ("bis mitten am Himmel"), Krelj; k polu noči, Krelj; od polu noči, od polu dne, Krelj; po polu brat, der Halbbruder, nk.; nav. po poli brat, po poli sestra; do poli, zur Hälfte, Mik.; izrezano je ognjišče v poli kolobarja (im Halbkreise), Erj. (Izb. sp.); o poli ene, um halb ein Uhr, Levst. (Zb. sp.); od, do, po, o, ob polu dvanajstih, um halb zwölf Uhr, nk.; nav. od, do, po, o, ob pol' dvanajstih ali poli dvanajstih; tudi: zdaj je pol' treh (nam. zdaj je o poli treh); pol' desetih bije; s pol hlebom ne prebom, Levst. (Zb. sp.); lehko pridete tja v pol ure, LjZv.; pol od pol hleba, Lašče-Levst. (Zb. sp.); na pol poti, auf halbem Wege, Cig.; tudi: na pol pota; — v sestavi z vrstnimi števniki: poldrugi, poltretji, polšesti i. t. d., anderthalb, dritthalb, sechs und ein halb; poltretji goldinar zapraviti; polšesti krajcar ima vsak plačati; — v sestavi s prilogi in samostalniki se redkeje rabi: pol, n. pr. polbrat, polkonj; v sestavah se v novejši knjigi sploh rabi: polu-, redkeje: polo-; išči vse take sestave pod: polu-.
Pleteršnik
Pleteršnik
pólu, adv. halb, nk.; polu nov, Jurč.; — nav. polu- v zloženih besedah: Halb-, halb, nk.; (tu so vse dotične besede pisane s "polu-", če so tudi v izvirnikih pisane s "pol-" ali "polo-"; nav. se izgovarjajo s polu- zložene besede tako, da ima tudi polu- svoj poudarek).
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
zvíti, zvíjem, vb. pf. zusammenwickeln, zusammenrollen, zusammendrehen; z. rep; z. polo papirja; lase v kodre z., das Haar locken, Cig.; kača se je zvila v klobček, Cig.; iz trte z. (n. pr. izgovor), (einen Vorwand) vom Zaun brechen, Cig., Nov.; izgovor je dober, če je iz bukove trte zvit, Npreg.-Glas.; Rada bi ga imela, Pa ga ni; 'Z trte bi ga zvila, Se ne st'ri, Npes.-K.; — verdrehen, verkrümmen; krč ga je zvil, er bekam einen Krampfanfall, Cig.; ključ z., einen Schlüssel verdrehen, Cig.; — deska se je zvila (hat sich geworfen), Cig.; — pravico z., das Recht verdrehen, Cig.; — beugen, Cig.; žalost ga je zvila, die Trauer hat ihn niedergebeugt, Cig.; — überwältigen: spanje ga je zvilo, trud ga je zvil, Cig.; sovražnik me je zvil, Cig.; — z. koga, jemandem eine wächserne Nase drehen, Cig.; — z. kaj, etwas durchsetzen, Cig.; prekanjeno jo z., etwas listig ausführen, C.; — zvit, listig, schlau, verschlagen; zvita buča, ein Schlaukopf; zvito odgovarjati; zvito narediti kaj; z. je kakor grča, kača, kozji rog, lisica, Cig.; z. kakor ovnov rog, Levst. (Zb. sp.); arglistig, tückisch, Cig., Jan.
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
poròbiti -im dov.
1. zasužnjiti: Vno'sino 'Sidovſztvo je dáo porobiti SŠ 1796, 63
2. ugrabiti: porobi ga, gda ga zapleté vu zanke szvoje TA 1848, 8; porobmo ga vszegavêcs TA 1848, 59; Glédajte, naj ſto med vami ne bode, ki bi váſz porobo po ſzveczkoj modrouſzti KŠ 1771, 606
3. izropati, oropati: Babilonſzki kráo váras je porobo KM 1796, 73; edna dr'sina porobila je nyéno blágo KM 1790, 86; Z-Trszta v-Polo idocso posto szo porobili AIP 1876, br. 7, 7; obcsine na nyé ſzo vdarile, porobile ſzo nyihna ſzilja KM 1790, 92
poròbleni -a -o ugrabljen, oropan: Ober toga je pa vſze porobleno Czérkevno poſzoudo nazáj povrno KM 1796, 82
1. zasužnjiti: Vno'sino 'Sidovſztvo je dáo porobiti SŠ 1796, 63
2. ugrabiti: porobi ga, gda ga zapleté vu zanke szvoje TA 1848, 8; porobmo ga vszegavêcs TA 1848, 59; Glédajte, naj ſto med vami ne bode, ki bi váſz porobo po ſzveczkoj modrouſzti KŠ 1771, 606
3. izropati, oropati: Babilonſzki kráo váras je porobo KM 1796, 73; edna dr'sina porobila je nyéno blágo KM 1790, 86; Z-Trszta v-Polo idocso posto szo porobili AIP 1876, br. 7, 7; obcsine na nyé ſzo vdarile, porobile ſzo nyihna ſzilja KM 1790, 92
poròbleni -a -o ugrabljen, oropan: Ober toga je pa vſze porobleno Czérkevno poſzoudo nazáj povrno KM 1796, 82
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Celotno geslo
Megiser
sam zaimek
Celotno geslo
Megiser
zober -bra samostalnik moškega spola
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Celotno geslo
eSSKJ16
dolipoložiti -im dovršni glagol
1. kdo; kaj narediti, da osebek kaj preneha imeti na sebi; SODOBNA USTREZNICA: odložiti
2. kaj; kaj narediti, da kaj pride s česa; SODOBNA USTREZNICA: odložiti
3. kdo; kaj narediti, da kaj ne stoji več; SODOBNA USTREZNICA: podreti
4. kdo; kaj nehati kaj kazati, uresničevati, delati; SODOBNA USTREZNICA: opustiti
5. kdo; kaj, s prisl. določilom načina narediti, da osebka kaj ne bremeni več; SODOBNA USTREZNICA: odkupiti se, odrešiti se
6. kdo; kaj, (s čim) narediti, povzročiti, da kaj neha veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpraviti
7. v trpniku, kaj; (za koga) dati komu določeno vrednost, navadno denar, za opravljeno dejanje; SODOBNA USTREZNICA: plačati
7.1 kdo; komu, kaj narediti, dati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino; SODOBNA USTREZNICA: povrniti
FREKVENCA: 45 pojavitev v 15 delih
Število zadetkov: 12
Dostopnost