ponjáva -e ž (ȃ)
1. velik kos blaga iz nepremočljivega platna, posebej pripravljen za pokrivanje: čez seneno kopico so položili ponjavo; pokriti tovor s ponjavo; nebo je bilo kot velika, siva ponjava / šotor si je naredil iz dveh ponjav / nepremočljiva ponjava
// star. rjuha: platnena ponjava
2. ekspr., navadno s prilastkom kar je podobno ponjavi: sonce topi zadnje ponjave snega; dolge, zlate ponjave žita / megla je bila v širokih, prosojnih ponjavah razprostrta nad reko / z oslabljenim pomenom: bleščeča ponjava morja morje; bil je zavit v črno ponjavo noči
♦ navt. vdorna ponjava četverokotno platno, ki se razpne čez nastalo luknjo v trupu ladje, da se zmanjša vdor vode; šport. prožna ponjava telovadno orodje, na katerem se poskakuje po močni tkanini, napeti na okvir
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
ponjȃva -e ž
Pleteršnik
ponjȃva, f. das Leintuch, das Bettuch, Alas., Jan., Mik., Štrek., Šempas-Erj. (Torb.); = rantuha, ein großes, grobes Leintuch, Mur., Danj. (Posv. p.); = velika rjuha iz debelega platna, Pjk. (Črt.); eine Schutzdecke, DZ.; — die Wagendecke, Št.-Cig.; na ponjavi se n. pr. tudi žito suši, Mur., vzhŠt.
Prekmurski
ponjáva -e ž ponjava: Tüdi sze more bli'snya sztreha z-mokrimi koczami ali ponyávami pokriti KOJ 1845, 105
Planinstvo
SLA 2
Celotno geslo
Kostelski
Planinstvo
Število zadetkov: 10
Dostopnost