Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
cẹstováti, -ȗjem, vb. impf. = potovati, Guts.; — iz češ. (?)
Pleteršnik
pẹ̑š, adv. zu Fuß; p. iti, priti, potovati; — peš pot (pešpot), der Fußweg; peš polk (pešpolk), das Infanterieregiment, nk.; peš dan, = ročna tlaka, der Handtag, V.-Cig.; (peš adj. peša gre, peši smo šli, peši ljudje, Poh.-C.; po peših potih sem šel, Fr.-C.; peši so za njim tekli, Ravn.-Mik.).
Pleteršnik
pǫ́titi 1., -im, vb. impf. 1) p. koga, jemandem den Weg weisen, Cig.; — Weisungen geben, anleiten, belehren, C.; unterrichten, unterweisen, ogr.-C.; jaz sem ga dobro potil, ali ni me poslušal, Koborid-Erj. (Torb.); — 2) p. se, sich auf den Weg machen, ogr.-C.; p. se v kraj (weg), C.; — 3) p. se, sich zurecht finden, begreifen, verstehen, ogr.-C.; — 4) = potovati: Izraelci so celih 40 let po puščavi potili, Škrb.
Pleteršnik
potováti, -ȗjem, vb. impf. reisen, wandern, Mur., Cig., Jan., ogr., kajk.-Valj. (Rad), nk.; pǫ́tovati, Dict.
Pleteršnik
s 2., (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. c. instr. znači 1) družbo, združbo, skupnost: mit; potovati s kom; kdor se z volkovi pajdaši, primoran je ž njimi tuliti, Mik.; pogovarjati se, tepsti se s kom; — ko bi jaz bil s tabo, wenn ich an deiner Stelle wäre; s — vred, sammt: lase s kožo vred z glave potegniti; umorili so mater z detetom vred; — 2) čas, s katerim se vjema kako dejanje: mit; pridna gospodinja je s prvim svitom na nogah (mit Tagesanbruch), Mik.; s solncem vstajati, Dol., jvzhŠt.; — 3) znači, kar kdo ima pri sebi, na sebi: mit; z jednim očesom iti v božje kraljevstvo; s praznimi rokami priti; s puško čakati koga; z vinom grem, ich führe Wein; videl je nož, pa je šel ž njim (nahm das Messer mit); — s tem namenom, in dieser Absicht; — 4) način: mit; z velikim veseljem kaj storiti; s strahom pogledati kam; s krepkim glasom zakričati; — 5) sredstvo, pripomoček: mit; s kolom udariti koga; igrati se s prstanom; lepo ravnati s kom; — 6) znači to, glede na kar se kaj izreka: an; Salomon je veči postal z blagom in z modrostjo, kakor vsi kralji, Dalm.; bogat z žitom, Met.; — 7) nam. starega instrumentala brez predloga: naj eto kamenje s kruhom postane, ogr.-Mik.; — II. praef. 1) znači raznotero združbo več predmetov po dejanju, izraženem z glagolom: zbrati, zvezati, sprijeti se; — 2) dela iz nedovršnih glagolov dovršne: zgniti, snesti.
Pleteršnik
srę́čən, -čna, adj. glücklich; srečen človek; srečno življenje; srečnega storiti koga, jemanden glücklich machen; srečno potovati, priti kam; srečen (-čno) pot! glückliche Reise! = srečno hodi! C.; srečno! lebe(t) wohl! (pozdrav pri razhodu); srečne oči! = ich bin glücklich dich zu sehen! srečne oči, ki četveroperesno deteljo vidijo, nesrečne roke, ki jo trgajo! Erj. (Torb.).
Pleteršnik
strǫ̑šək, -ška, m. 1) die Auslage, der Aufwand, Habd.-Mik., Guts., Mur., Cig.; nav. pl. stroški, die Kosten, die Ausgaben; na svoje stroške potovati; upravni s., die Verwaltungskosten; — 2) die Kost, die Nahrung, Mur., vzhŠt.-C.; pri kom na strošku biti, C.; daj drvarjem stroška! Trst. (Let.); potni s., die Wegzehrung, C.; — die Lebensmittel: nimamo stroška, C.
Pleteršnik
vkùp, adv. zusammen; v. dejati; v. potovati; vsi v., alle insgesammt; vse v., alles miteinander.

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
okólivándrati -am nedov. potovati: Tecsasz, ka 'Siga okolivándra, Törci tia do Radgone goriprisutajo KAJ 1848, 50
Prekmurski
potovàti se -ám se nedov. potovati se: eden plemen psov, šteri se v sani prégejo i blágo vozijo i se potovajo ž njimi AI 1878, 8
pótavši -a -e potujoč: ruszki caszar, te rávnok v-kopalnicsno meszto pôtavsi, tudi v-Berlini bio AIP 1876, br. 6, 3
pótevši -a -e potujoč: Szvetli král v-Francusko potévsi po kralico AI 1875, kaz. br. 8
pótivši -a -e potujoč: Tak csüti, ka ruszki caszar domô pôtivsi znasim poglavárom AIP 1876, br. 7, 2
pótovši -a -e potujoč: caszar vu Talianszko pôtovsi na pohájanye AI 1875, br. 1, 2
Prekmurski
potǘvati -ǘjem nedov. potovati: Utazni; potüvati KOJ 1833, 179; kak je Paveo v-Liſztro potüvao KM 1796, 128; pren. Csi li vu tvojem sztráhi Potüjem eti v-práhi KAJ 1848, 192; I k-nyemi vradoſzti Kak veren potüvas BRM 1823, 354; Ki greh po'zalüje, Vu szvetsztvi potüje KAJ 1848, 220; Boj sztálen i v-szvetsztvi potüj KAJ 1848, 5
potüvajóuči -a -e potujoč: Prve kri'sne serege, stere szo kakti razbojniczke po Vogerszkom potüvajoucsi robili KOJ 1848, 24
Prekmurski
ràjživati -am nedov. potovati: Mo'sá kak’ hráni-la, tou ſzi premislávaſ z-drügimi raj'siva SIZ 1807, 54
Prekmurski
vàndrati -am nedov. potovati, popotovati: gde koli vandram BKM 1789, 284; nego dale vandra KAJ 1870, 86
vandrajóči -a -e potujoč: Dvá vandrajôcsiva pojeba (deticsa) KAJ 1870, 12; Vandrajocsi fticsi KAJ 1870, 24
Prekmurski
vkǜppotüvàti -ǘjem nedov. potovati skupaj: V-lêpom jedinsztvi vküppotujejo V-krsztsanszkom pozványi KAJ 1848, 292
Prekmurski
vö̀potüvàti -ǜjem nedov. potovati: Geto z-szvêta vöpotüje KAJ 1848, 105

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
avce [nepopoln podatek] množinski samostalnik ženskega spolanepopoln podatek

ozka (v skalo vklesana) pot

Celotno geslo Pohlin
berač [beráč] samostalnik moškega spola

berač, prosjak

Celotno geslo Pohlin
beračica [beračíca] samostalnik ženskega spola

beračica

Celotno geslo Pohlin
beračija [beračȋja] samostalnik ženskega spola

beračenje

Celotno geslo Pohlin
beravselj [berávsǝlj berávsǝljna] samostalnik moškega spola

berač, prosjak

Število zadetkov: 146