povérjenik -a m (ẹ̑)
1. kdor (ljubiteljsko) zbira naročnike, predplačnike: knjige, revije dobivajo po poverjenikih; poverjenik Slovenske matice; bil je poverjenik za mladinski tisk na šoli / bil je poverjenik partizanov zaupnik
2. med narodnoosvobodilnim bojem član poverjeništva: posvet poverjenikov
// vodja poverjeništva: poverjenik za finance, kmetijstvo in prehrano
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
povérjenik -a m, člov. (ẹ̑) ~ za novo enciklopedijo; ~ Slovenske matice
povérjenica -e ž, člov. (ẹ̑)
povérjeničin -a -o (ẹ̑)
povérjenica -e ž, člov. (ẹ̑)
povérjeničin -a -o (ẹ̑)
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
povẹ̑rjenik – glej povẹ́riti
Pleteršnik
povę̑rjenik, m. der Beglaubigte, Jan.; — der Bevollmächtigte, Z.; — der Vertrauensmann, Jan., nk.; p. kakega društva, nk.
Smučanje
Število zadetkov: 6
Dostopnost