prédnik -a m (ẹ̑)
1. sorodnik v ravni črti nazaj: vsi moji predniki so bili kovači; davni predniki; prednik po materini, očetovi strani; predniki in potomci / družinski predniki; kult prednikov / pes ima čistokrvne prednike; pren. jezikovni predniki slovenščine
// začetnik rodu: imeti skupnega prednika
// biol. organizem, vrsta, skupina organizmov, iz katere so se razvili drugi organizmi, vrste, skupine organizmov: strunarji so predniki vretenčarjev / predniki človeka
2. nav. mn. davni pripadnik kakega naroda, ljudstva: tu so živeli že njihovi predniki; naši slovanski predniki
3. predhodnik: moj prednik v pisarni / ogledal si je, kaj so napisali na klop njegovi predniki
♦ pravn. pravni prednik kdor neposredno prenese premoženje ali določene pravice na koga
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
prédnik -a m, člov. (ẹ̑) ~ po očetovi strani; naši slovanski ~i; neobč. njegov ~ v službi predhodnik; živ. ~i vretenčarjev
prédnica -e ž, člov. (ẹ̑) ~ po materi; sestra ~; nečlov. ~e današnjih dvoživk
prédničin -a -o (ẹ̑)
prédnica -e ž, člov. (ẹ̑) ~ po materi; sestra ~; nečlov. ~e današnjih dvoživk
prédničin -a -o (ẹ̑)
Celotno geslo
Sinonimni
prédnik -a m
1.
3.
4.
organizem, vrsta, skupina organizmov, iz katere so se razvili drugi organizmi, vrste, skupine organizmov
SINONIMI:
knj.izroč. zarodnik
GLEJ ŠE SINONIM: predhodnik
Celotno geslo
Etimološki
prẹ̑dnik -a m
Pleteršnik
prẹ̑dnik, m. 1) der Vormann, Jan.-Cig. (T.); — der Vorgänger, Cig., Jan.; — der Vorfahr, Cig., Jan., Pohl. (Km.); predniki, die Ascendenten, Cig. (T.); — 2) der Obere, Mur.; der Vorstand, Jan., Navr. (Kop. sp.); občinski p., Vrt.; der Prior, Cig., Jan.; — 3) die Schürze, Št.-Cig.; — 4) der Vorschuh, Str.
Prekmurski
prédnik -a m prednik: Jeli de V. Murad nácsisi cslovek, kak szo nyagovi predniki bili AIP 1876, br. 7, 3; tak i on scsé pri szvojih Prednikov priszegi osztáti KOJ 1848, 116
Celotno geslo
Pohlin
Črnovrški
Pravo
Pravo
Pravo
Število zadetkov: 11
Dostopnost