Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. rel. duhovnik, ki pridiga: poslušati pridigarja / biti dober pridigar znati dobro pridigati
// v protestantskem okolju kdor poklicno ali nepoklicno pridiga: popotni pridigar; izgon protestantskih pridigarjev; Dalmatin je dobil službo pridigarja v Ljubljani
2. ekspr., s prilastkom kdor se zavzema za kako idejo, nazor: ideološki pridigarji; biti pridigar morale; pridigar proti alkoholizmu
● ekspr. poznali so ga, da je pridigar da rad (vsiljivo) daje nauke
Slovenski pravopis
prídigarica -e ž, člov. (í)
prídigarjev -a -o (í)
prídigaričin -a -o (í)
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Slovenski etimološki slovar³
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Slovar Pohlinovega jezika
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Črnovrški dialekt
Kostelski slovar
Terminološka svetovalnica
Doslej so bila za stopnje bogoslovno šolanih delavcev verske skupnosti v Sloveniji ustaljena poimenovanja pripravnik , pooblaščeni pridigar/pastor in posvečeni pridigar/pastor . Težava se je pojavila pri ženskih poimenovanjih tretje stopnje, saj ženska ne more biti posvečena pridigarica/pastorica . Odločili smo se spremeniti ustaljene izraze in drugo stopnjo po vzoru hrvaških in srbskih poimenovanj poimenovali opolnomočeni pridigar/pastor oz. opolnomočena pridigarica/pastorica , tretjo pa posvečeni pridigar/pastor oz. pooblaščena pridigarica/pastorica . Imeli smo sicer pomisleke glede uporabe izraza opolnomočen , vendar smo v vaši Terminološki svetovalnici našli mnenje, ki tega izraza ne zavrača. Prosimo vas za mnenje, kako poimenovati stopnje bogoslovno šolanih delavcev verske skupnosti v Sloveniji.