prídigar -ja m (í)
1. rel. duhovnik, ki pridiga: poslušati pridigarja / biti dober pridigar znati dobro pridigati
// v protestantskem okolju kdor poklicno ali nepoklicno pridiga: popotni pridigar; izgon protestantskih pridigarjev; Dalmatin je dobil službo pridigarja v Ljubljani
2. ekspr., s prilastkom kdor se zavzema za kako idejo, nazor: ideološki pridigarji; biti pridigar morale; pridigar proti alkoholizmu
● ekspr. poznali so ga, da je pridigar da rad (vsiljivo) daje nauke
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
prídigarstvo -a s (í)
1. rel. dejavnost pridigarjev: ukvarjati se s pridigarstvom
2. ekspr. (vsiljivo) dajanje naukov: očitati komu pridigarstvo
1. rel. dejavnost pridigarjev: ukvarjati se s pridigarstvom
2. ekspr. (vsiljivo) dajanje naukov: očitati komu pridigarstvo
Slovenski pravopis
Pravopis
prídigar -ja m s -em člov. (í) biti dober ~; slabš.: ~ ideologije |prizadeven razširjevalec|; ~ proti alkoholizmu
prídigarica -e ž, člov. (í)
prídigarjev -a -o (í)
prídigaričin -a -o (í)
prídigarica -e ž, člov. (í)
prídigarjev -a -o (í)
prídigaričin -a -o (í)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje16
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Celotno geslo
eSSKJ16
banje -a (bajne) samostalnik srednjega spola
tesnobno duševno stanje zaradi pričakovanja česa hudega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: bojazen
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Število zadetkov: 5
Dostopnost