bíti2 sem [səm] nedov., si je smo ste so; bóm bóš bó bómo bóste bódo, stil. bóte bójo, stil. bódem itd.; bódi bódite in bodíte; bíl bilà biló in bilò bilì in bilí bilè stil. bilé, stil. bíla itd.; nikalno nísem nísi ní nísmo níste níso (ī bọ̑m bọ̄dem nísem) I. v osebni rabi 1. izraža materialno ali duhovno navzočnost v stvarnosti: še so stvari, ki jih ne poznamo;
ali je kak izhod? red mora biti / poudarjeno sò znamenja, da se obrača na boljše / bolnik ne bo več dolgo; v pravljicah bil je kralj, ki je imel tri sinove 2. navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom izraža navzočnost v prostoru ali času: tukaj je jama, v kateri je raslo drevo;
hiša je sredi polja stoji;
drva so na dvorišču;
v vsakem človeku je kaj dobrega;
v knjigi so napake;
v vodi je kisik;
za gozdom je travnik leži, se razprostira;
ekspr. le kaj je na njej, da se je ne more nagledati / otroci so doma; biti na vrtu; čez teden sem v mestu živim, bivam; kje so domači? / biti na proslavi, na zabavi udeležiti se je; biti pri pouku; biti pri zdravniku na pregledu / tedaj je bila vojna; v Kamniku je bil semenj; proslava bo v nedeljo / omenjena nesreča je bila včeraj se je zgodila; to je bilo lani 3. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebkaa) s pregibno besedo: mož je poštenjak;
prijatelj je učitelj;
otrok je bolan, nadarjen;
pšenica še ni zrela;
knjiga je moja;
klobuk je očetov;
ura bo tri / dolžen mu je veliko vsoto; njegov načrt je bil, da bi napadli; on je odgovoren za tovariše; uspehi so rezultat trdega dela / zdaj je čas, da poveste svoje mnenje; ni bila moja dolžnost, naloga popravljati napake b) z nepregibno besedo: ta misel ni napak;
hiša je naprodaj;
obleka mu bo prav;
tisoč je preveč / dekle mu je všeč c) s predložno zvezo: meso je brez kosti;
čevlji so od blata;
rana je od noža;
biti pri zavesti;
biti v neenakopravnem položaju, v slabem stanju;
mi smo v sorodu v sorodstvenem odnosu / to mi ni po volji mi ne ugaja, ustreza; vse bo še v redu se bo uredilo; dejanja niso v skladu z besedami se ne skladajo; ti boš za pričo / biti brez denarja ne imeti ga, brez težav; vsi so proti njemu mu nasprotujejo, ga odklanjajo; biti ob službo izgubiti jo, ob dobro ime; on je za reforme se strinja z njimi; jih podpira, se zavzema zanje; biti v dvomih; biti v skrbeh, v strahu za koga; drevo je v najlepšem cvetju / vse je na razpolago se lahko vzameč) s kakovostnim rodilnikom: vidva sta istih let;
on je vesele narave;
mož je srednje postave;
biti kmečkega rodu;
soseda je slabega zdravja;
publ. stvar je velikega pomena;
mnenja smo, da se motiš d) s primerjavo: nebo je kakor oprano;
fant ni, kakor bi moral biti;
drevo je bilo, kakor bi dremalo / priden, kakor je, ne bo nikoli brez dela // izraža istost, enakost: dvakrat dve je štiri; ena in ena je dve; evro je sto centov; kolikokrat je dve v osem / pedagogika je nauk o vzgoji / pride jutri, to je v torek II. v brezosebni rabi ali brezosebno v pomenih kakor pod I.a) z zanikanim osebkom v rodilniku: očeta še ni;
jutri ne bo šole;
pri tej hiši ni miru / ni ga človeka, ki bi mi pomagal b) s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu: žal mi je bilo;
zelo jo je bilo groza;
mater je strah;
z njim je slabo;
star. vseh je bilo sram vse / njej je bilo dvajset let bila je stara / ekspr. kaj bo s teboj se bo zgodiloc) z delnim rodilnikom kot osebkom, navadno odvisnim od izraza količine: kruha je še in mesa tudi;
kupcev je bilo dosti;
denarja je le malo;
ali je kaj novega;
pet jih je bilo;
vsi, kar jih je, so pripravljeni č) z nedoločnikom kot osebkom: molčati je bilo težko, govoriti še težje;
škoda bi ga bilo zavreči / treba je delati d) z odvisnim stavkom kot osebkom: očitno je bilo, da se moti;
všeč mi je, če ostaneš doma;
znano je, kakšno vlogo so imele demonstracije pri osamosvojitvi e) s prislovno rabljenim izrazom v povedku: dolgčas je;
otroka mu ni bilo mar;
skoraj bo poldne;
na Bledu je bilo lepo;
slabó ji je bilo;
škoda ga je;
jeseni je bilo tri leta, odkar je odšel miniloIII. v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom v pomenih kakor pod I.: mraz je bil ali bilo, da je drevje pokalo;
zunaj je bila ali bilo tema / takrat ni bil čas za pogajanje pravi čas, ni bilo časa za pogajanje dovolj časa; zdaj ni govor o premirju se ne govori; zdaj še govora ni o premirju še misliti ni nanjIV. eliptično navadno za poživitev pripovedia) z izpuščanjem deležnika s polnim pomenom: prišla je, seveda je;
pa učil, kdo se bo? ali bi kaj jedel? Bi;
vsak en kozarček ga bova;
kaj bomo pa zdaj? b) z izpuščanjem dela povedka sploh: klop je iz kamna narejena, izdelana;
fant je s Primorskega doma;
ti čevlji so za v dež primerni, dobri;
fant ni za šolo sposoben;
ekspr. iz glave si jo izbij, pa je / hvala lepa. Ni za kaj // v zvezi z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti: žive duše ni bilo videti; kakor je slišati, dobimo nov zakon; knjiž. tako se je spremenila, da je skoraj ni spoznati ni mogoče; nižje pog. temu človeku ni za pomagati ni mogoče pomagati; star. te že naučim, kako se ti je vesti je trebaV. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom za tvorbo časov, naklonov ali načinov: bo delal, je delal, je bil izdelal;
bi delal, bi bil delal;
je izdelan / v ekspresivni rabi stoji pomožni glagol tudi na začetku stavka sem si kar mislil, da je nekaj narobe
● ekspr. kar je, je nič se ne da spremeniti; ekspr. no, ali bo že kaj! čas je že, da se naredi; ekspr. dekle je lepo, da je kaj zelo; obleka je bila sto evrov je stala; ekspr. ta je pa lepa! česa takega nisem pričakoval; to mi ni prav nič všeč; ekspr. še tega je bilo treba to ni bilo prav nič potrebno; to mi je odveč; prav mu je zasluži, da se mu tako godi; ekspr. bilo mu je, da bi zavriskal, zajokal tako je bil vesel, žalosten; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno; zakon je za vse velja; biti na glasu biti znan, sloveti; ali vam je znano, kaj je na stvari če je res in koliko je res; knjiž. na tebi je, da spregovoriš ti si na vrsti, ti si dolžen; krompir je po pet evrov se prodaja, kupuje; ekspr. po njem je izgubljen je, mrtev je; otrok je po očetu ima njegove lastnosti; ne vem, pri čem smo kakšen je naš položaj; biti pri sebi zavedati se; biti krepek; ekspr. ves dan je v knjigah samo bere; fant je sam zase ne mara za družbo; ekspr. dež ni in ni nehal kar naprej je deževalo; sam.:, knjiž. boj za biti ali ne biti za življenje, za obstanek; prim. bom1,
bil2,
bi, bodi2
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Dostopnost