Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
aristokrāt, m. prijatelj boljarstva, boljar, der Aristokrat.
Pleteršnik
demokrāt, m. prijatelj ljudovladja, der Demokrat.
Pleteršnik
komọ̑łəc, -łca, m. 1) der Ellbogen; s komolcem koga suniti; — der Theil des Armes von dessen mittlerem Gelenke bis zur Handwurzel, Cig.; als Längenmaß, = laket, C.; = ein einhalb Fuß, Z.; šestdeset komolcev dolg, Dalm.; — v komolce so si, sie sind sehr verträglich, Notr.-Cig.; do komolca biti komu prijatelj: sehr befreundet sein, nk.; — 2) der Bug (bei Thieren), Cig.; zadnji k., das Sprunggelenk, C.; — 3) das Band (bei den Zimmerleuten), Cig.; — 4) der Hügel, ogr.-M., C.; po solnčnih komolcih, Ahac.
Pleteršnik
odskútiti se, -skȗtim se, vb. pf. das Nest (mit Eiern oder Jungen) verlassen (von den Alten), C.; — das Haus trotzig verlassen: žena se je odskutila, C.; — prijatelj se mi je odskutil, der Freund hat mich treulos verlassen, SlGor.-C.
Pleteršnik
pà, conj. 1) veže stavke ali stavčne dele, ki so si v nekakem večjem ali manjšem nasprotju; aber; jaz delam, ti pa križem roke držiš; lovili so ga, pa ga niso ujeli; ubogi smo, pa pošteni; grda je, pa bogata; — vsi obmolknejo: tedaj pa vstane župan in začne govoriti; nato reče gospod otrokom: zdaj pa le idite! — ne pa, nicht aber, und nicht; čedno oblečen pridi, ne pa umazan in raztrgan! — doch! (v odgovoru na kako nikalno trditev); n. pr. ti nisi bil v cerkvi! — pa sem bil! doch! ich war in der Kirche! v poreku (im Nachsatze), nun so: če vina ne bo, bomo pa vodo pili; če si vedel, pa bi bil povedal; če nisem za te, pa me pusti! — druži se z vezniki: in, ali; in pa, und; dober prijatelj in pa star denar sta veliko vredna, Slom.-Jan. (Slovn.); ta kraj in pa raj! diese Gegend und das Paradies (sind gleich schön), Ravn.-Mik.; to in pa nič, das ist soviel wie nichts; ali pa, oder; ostani ali pa pojdi, kakor se ti ljubi; ena kupica vina ali pa dve, to človeku ne škoduje; — pa vendar, und doch; nima denarjev, pa vendar dobro živi; — 2) und; oče pa mati; jaz pa ti pa on; odide v hosto pa tam naseka drv; ne grem pa ne grem, ich gehe auf keinen Fall; ni ga pa ga ni, er kommt nun einmal nicht; — 3) v vprašanju: denn? kaj pa delaš? was machst du denn? — ali pa? wirklich? in der That? — kaj pa! kako pa! wie denn sonst! natürlich! freilich! (prim. kajpada); — 4) = zopet, wieder, na vzhodu; Bog pa reče Petru, Gott aber sprach wieder zu Petrus, Npr. (vzhŠt.)-Valj. (Vest.); neki večer je kralj Matjaž pa prišel k vili, Npr.-Kres; oni so Boga pa i pa izkušavali, ogr.-Valj. (Rad); (v tem pomenu je "pa" poudarjen v stavku); pa le (pà-le), wieder, Cig., jvzhŠt.; = pa li, Mik., Zora.
Pleteršnik
prijȃtar, -rja, m. = prijatelj, C., SlGor.-Vest. I. 59.
Pleteršnik
prijȃtelj, m. 1) der Freund; dober p.; prijatelja sva (si); (govori se nav. prijatəł, -tla); — 2) ovčji p., größere und kleinere Klette (lappa maior et minor), Stopice na Tolm.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
prijȃtnik, m. = prijatelj, C., Volk.
Pleteršnik
prisŕčən, -čna, adj. herzlich, innig; prisrčna ljubezen; — herzgeliebt, Jan.; prisȓčni prijatelj, der Herzensfreund, Cig.
Pleteršnik
realȋst, m. prijatelj realizma, der Realist.
Pleteršnik
tę́ža, f. die Schwere, das Gewicht; pod težo bremena omagati; to ti nikakršna teža! — eine große Masse: prijatelj več velja, kakor teža zlata in srebra, Slom.
Pleteršnik
zavlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. 1) einziehen: z. s telohom ali teloh z. živini, die Nieswurz einem Vieh durch die Haut durchziehen, V.-Cig.; z. trak pod kožo, Strp.; — 2) durch Ziehen verdecken: z. se, sich bewölken, Cig., C.; nebo je zavlečeno, Z.; — 3) = zavlačiti, zueggen, Cig.; eineggen, Cig., Jan.; seme z., Z.; — 4) tesarji so hišo zavlekli, die Zimmerleute haben ein Gebäude zugelegt, d. h. das Zimmerwerk auf der Erde so zugerichtet, wie es nachher aufgerichtet werden soll, V.-Cig.; — 5) an einen abseitigen Ort schleppen, verschleppen, Cig.; kavke rade denar zavlečejo, Cig.; an einen ungehörigen Ort ziehen, in Unordnung bringen: pohišje, po hiši je vse zavlečeno, C.; — verschleppen, hineinschleppen, hinschleppen; z. kaj kam; pes je mrtvega zajca zavlekel v grmovje; prijatelj me je zavlekel v krčmo; zavleklo se je nekam drugam, das Gewitter ist irgendwohin anders gezogen; — 6) z. se, sich verziehen (z. B. beim Schachspiel), Cig.; — 7) verziehen, in die Länge ziehen; pravdo z., Cig.; to se bo zavleklo, das wird sich in die Länge ziehen.

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
bívost -i ž bivanje: Bivoſzt i nárava Bôga BRM 1823, V; Bôga bivoszt KAJ 1848, V; i bivoszt moja je kak nicsesz TA 1848, 32; “Prijátelj” bivoszt szvojo pokázo AI 1876, br. 1, 1; Sztácse vö vsze bivoszti vretina KAJ 1848, 6; ki je nyim dao bivoszt KAJ 1848, 8; V-bivoszti bôgi ednomi KAJ 1848, 9; Mi vszi szmo cslovecse bivoszti KAJ 1870, 30; Ár od nyega vszêm bivosztam KAJ 1848, 12
Prekmurski
bràt -a m
1. brat: brat tvoj KŠ 1754, 171; nyegov brat KM 1790, 20; brati tvojemi KŠ 1754, 66; tejva dvá brata KM 1790, 8; bratovje nyegovi KAJ 1870, 117; Stiri brátov KŠ 1771, 10; od brátov BJ 1886, 3; bratom i sestram BJ 1886, 3; med doſzta brátmi SM 1747, 30
2. v nagovoru tovariš, prijatelj: bráczi moji KŠ 1771, 730; primte brátye kupico AIP 1876, br. 1, 1; drága brátya SIZ 1807, 6; bratovje i szesztre KOJ 1845, 89; brátye KŠ 1754, 33
Prekmurski
brátec -tca m, v nagovoru tovariš, prijatelj: Ne csüdite ſze, bráczi moji KŠ 1771, 730; oh moj brátecz SŠ 1796, 134; brátecz odküpleni KAJ 1848, 143; Hodi bratec BJ 1886, 6; csi nájnoga bêloga brátca notrinepüsztis KAJ 1870, 6
Prekmurski
pajdáš -a m prijatelj, tovariš: 'Ziv, zdrav, frisek, i tvoj pajdás BKM 1789, 427; 'Ziv, zdrav, frisek, i tvoj pajdás SŠ 1796, 156; Melankton, csi gli nerazdvojeni pajdás Luther Martina KOJ 1845, 79; Bogme prav más, Bandi pajdás KAJ 1870, 10; Pajdáske szo ga primárjali KAJ 1870, 82; szoldák ednoga szvojih pajdásov môro AIP 1876, br. 1, 8; i ovádi szvoje vu groznom grejhi pajdáse KOJ 1848, 15
Prekmurski
priáteo -ela tudi prijátel -a m prijatelj: Barát; priátel KOJ 1833, 152; boidi on priáteu TF 1715, 14; Boug bode moi priátel SM 1747, 74; Vzemi záto ete máli dár, moj priáteo KŠ 1754, 12a; Nas bli'znyi je priáteu i ne prijáteu KŠ 1754, 28; grejsnikov priáteo KŠ 1771, 36; Lübléni moj Priáteo BKM 1789, 2; Dober priáteo vu potrejbcsini KM 1790, 46; i naj-dragsi priáteo nyéni SIZ 1807, 9; tvoj veren prijátel János KAJ 1870, 81; Prijátel AI 1875, kaz. br. 1; “Prijátel”- a prvi broj AI 1875, kaz. br. 8; csi ſto med vami má priátela KŠ 1771, 206; naj bi moski vörnoga priátela mogao meti SIZ 1807, 7; moja prva du'znoszt bode i ono, vszega vecs po “Prijátel”-i naznánye dati AI 1875, kaz. br. 8; Vcsinyena ſzta ſzi pa priátela med ſzebom Pilátus i Herodes KŠ 1771, 250; Vi ſzte moji priátelje KŠ 1754, 136; Priátelje mi nemrejo, Ftisati nevolo mojo BKM 1789, 16; Oh prijáteli, keliko koli vasz je tü AIP 1876, br. 8, 7; Velim pa vám priátelom mojim KŠ 1771, 211; Pannonio szo v rouke püsztili szvojim priátelom KOJ 1848, 5; vküp prizvavſi rodbino ſzvojo i bli'znye priátele KŠ 1771, 373
Prekmurski
tiváriš tudi tüváriš tudi tuváriš -a m
1. tovariš, prijatelj: moj tiváris je KŠ 1771, 543; vass je tiváris Szin Bo'si KM 1783, 234; Vas je tiváris ſzin Bo'zi BKM 1789, 33; kakti nyegov tüvaris SIZ 1807, 10; Ete nyegov ſzin, brezi tüvarissa bodoucsi SIZ 1807, 4; Csi me záto más za tiváriſſa KŠ 1771; oneva, kakti czilou vjedinaniva tüvárissa SIZ 1807, 10; da bi mi ſitka, vekivecsnoga delniczje ino Tüvarisje bili TF 1715, 33; Bodemo po nyem delniczi, I vekvecsni tiváriſi BKM 1789, 87; Priſzpodobni je kdeczi kricsécsoj tiváriſom ſzvojim KŠ 1771, 36; zgrabili ſzo Gájuſa i Ariſtarkuſa Maczedonſzke, tiváriſe Pavla BKM 1789, 402
2. zakonski drug, mož: ino kaibi Hiſesnoga Tüváriſſa lübo TF 1715, 15; naj Ane tiváris i nyegovi otroci dobijo vogrijo KOJ 1848, 72; i vſzáki ſzvojega tiváriſa lübi KŠ 1754, 42; Ki gdabi ſzi iſzkao primerjenoga tuvárissa SIZ 1807, 4; Ako ti glih dneſz Boug tüvárisa vzeme SŠ 1796, 53

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
prijatelj [prijȃtǝlj prijȃtlja] samostalnik moškega spola

prijatelj

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Celotno geslo Hipolit
perjatelj samostalnik moškega spola

GLEJ: prijatelj

Število zadetkov: 33