Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
alpinízem alpinízma samostalnik moškega spola [alpinízəm]
    dejavnost, ki se ukvarja z vzpenjanjem na visoke vrhove zlasti po nezavarovanih, neoznačenih smereh
STALNE ZVEZE: klasični alpinizem
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinismus, it. alpinismo, glej ↑alpinist
SSKJ²
ált -a m (ȃ)
nizek ženski ali deški glas: poje alt / govoriti z altom; ima prijeten alt
♦ glasb. prvi alt
// nav. mn. altistka ali altist: nastopili so soprani in alti
SSKJ²
aróma1 -- m (ọ̑)
zastar. prijeten, plemenit vonj; aroma2: znal je ceniti pristni aroma čaja
SSKJ²
aróma2 -e ž (ọ̑)
prijeten, plemenit vonj: vino ima dobro, prijetno aromo; izbrane začimbe dajejo izdelku značilno aromo; izboljšati aromo cigarete; aroma ananasa; aroma črne kave; okus, vonj in aroma
// snov, ki daje prijeten, plemenit vonj: sladoledu dodajajo različne arome; rumova, sadna, vanilijeva aroma; izdelek brez umetnih arom
Celotno geslo Etimološki
arọ̑ma -e ž
SSKJ²
aromát -a m (ȃ)
snov, ki daje prijeten, plemenit vonj: dodati pijači aromat
// zastar. prijeten, plemenit vonj; aroma2:
♦ kem. spojina, ki vsebuje enega ali več benzenovih obročev
SSKJ²
aromátičen -čna -o prid. (á)
ki ima prijeten, plemenit vonj: aromatičen čaj; aromatična pijača / aromatično cvetje kamilic
SSKJ²
aromatizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
dodati čemu prijeten, plemenit vonj: aromatizirati pijačo; aromatizirati domači tobak / aromatizirati pralni prašek
    aromatizíran -a -o:
    aromatizirano vino
Celotno geslo Sprotni
asimína samostalnik ženskega spola
    1. manjše drevo ali grm z velikimi suličastimi listi in podolgovatimi zelenkastimi plodovi z rumenkastim mesom, po izvoru iz Severne Amerike, Asimina triloba 
      1.1 plod te rastline kot hrana, jed  
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. asimina, frc. asiminier, iz nekega severnoameriškega jezika rassimin ‛razdeljen sadež’
Celotno geslo eSSKJ
bájpas glej bypass
SSKJ²
bárček -čka m (ȃ)
manjšalnica od bar1: vsak večer se dobita v barčku; prijeten, hotelski barček
Celotno geslo eSSKJ
baržúnast baržúnasta baržúnasto pridevnik [baržúnast]
    3. privzdignjeno ki ima nizek, mehek in prijeten zven; SINONIMI: ekspresivno žameten
STALNE ZVEZE: baržunasti oslez
ETIMOLOGIJA: ↑baržun
Celotno geslo eSSKJ
bíser bísera samostalnik moškega spola [bíser]
    1. okroglasta tvorba, ki nastane v školjkah in se navadno uporablja za nakit
      1.1. manj formalno nakit iz te tvorbe
      1.2. kar spominja na tako tvorbo
    2. ekspresivno kar izstopa po izjemnosti, redkosti; SINONIMI: ekspresivno biserček
      2.1. ekspresivno kdor izstopa po izjemnosti, nadarjenosti; SINONIMI: ekspresivno biserček
    3. ironično kdor, kar izstopa po negativnih, neželenih lastnostih; SINONIMI: ironično biserček
STALNE ZVEZE: ohridski biser
FRAZEOLOGIJA: biser med biseri, čist kot biser, metati bisere svinjam, nizati se kot biseri na ogrlici
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek stcslov. biserъ, hrv., srb. bìser, rus. bíser ‛steklena koralda’ iz arab. busr ‛stekleni biser’ - več ...
Celotno geslo Etimološki
bȋzam -a m
SSKJ²
blág -a -o prid., blážji (ȃ ā)
1. knjiž. poln dobrote, plemenitosti: bil je blag mož / ta človek je res blaga duša; materino blago srce / to je storil z blagim namenom
2. knjiž. nežen, mil, prijeten: slišati je bilo blage akorde; njen blagi glas; blag nasmeh / dan je bil sončen in blag; pihal je blag vetrič; blagi vonj zemlje; blaga, ugašajoča svetloba / ostal nam je v blagem spominu / iron. pesnik XY blagega spomina / blaga smrt evtanazija
3. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: na blagem ovinku ga je zaneslo; letos je bila blaga zima / jopico operite v blagi milnici
    blágo prisl.:
    mati ga je blago opomnila; blago dišeč zrak; blago valovita pokrajina; sam.: vse, kar je lepega in blagega
SSKJ²
blagozvóčen -čna -o prid. (ọ̄ ọ̑)
knjiž. ki ima blag, prijeten zvok: govoriti z blagozvočnim glasom; blagozvočne melodije
SSKJ²
blagrováti -újem nedov. (á ȗ)
1. šteti, imeti koga za srečnega: ljudje so blagrovali nevesto, da je dobila tako dobrega ženina; blagrujejo ga, ker ima prijeten dom
2. knjiž. imeti kaj za osrečujoče, slaviti: blagroval je trenutek, ko jo je srečal
SSKJ²
bóžati -am nedov. (ọ̑)
1. ljubkujoče premikati roko po čem: božati otroka po laseh / starček boža toplo peč; pren. njene oči so ga božale; božati s pogledom
2. knjiž. povzročati prijeten, ugoden občutek: veter boža lica; žarki božajo obraz; pren. prijazne besede božajo uho; pesem jim je božala srce
● ekspr. življenje me ni božalo v življenju se mi je slabo godilo; ekspr. če ga dobim v roke, ga ne bom božal ne bom z njim prizanesljivo ravnal
    božáje :
    božaje uspavati
    božajóč -a -e:
    božajoč glas, pogled; prisl.: božajoče se je dotaknila njegove roke
Celotno geslo NESSJ
božati
Celotno geslo NESSJ
brzen2
Število zadetkov: 282