Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bóžati -am nedov. (ọ̑)
1. ljubkujoče premikati roko po čem: božati otroka po laseh / starček boža toplo peč; pren. njene oči so ga božale; božati s pogledom
2. knjiž. povzročati prijeten, ugoden občutek: veter boža lica; žarki božajo obraz; pren. prijazne besede božajo uho; pesem jim je božala srce
● ekspr. življenje me ni božalo v življenju se mi je slabo godilo; ekspr. če ga dobim v roke, ga ne bom božal ne bom z njim prizanesljivo ravnal
    božáje :
    božaje uspavati
    božajóč -a -e:
    božajoč glas, pogled; prisl.: božajoče se je dotaknila njegove roke
SSKJ²
gláditi -im nedov., tudi gladíla (á ȃ)
1. delati kaj gladko, ravno: gladiti les, papir, površino / star. gladiti perilo likati; pren. spretno je gladila pot njegovim načrtom
// slovnično, stilno izboljševati: gladiti jezik; skrbno je gladil prevod
2. premikati roko po čem: v zadregi je gladila prt na mizi; gladiti se po glavi; samovšečno si je gladil dolgo brado
// ljubkujoče premikati roko po čem; božati: gladila ga je po laseh; nežno je gladila otroka po licu
● ekspr. v šoli so otroka trdo prijeli, doma so ga pa gladili so z njim prizanesljivo ravnali; ekspr. gladiti spore poravnavati
    gladèč -éča -e:
    gladeč si brado s prsti
    glájen -a -o tudi glajèn -êna -o:
    pohištvo iz temnega glajenega lesa
SSKJ²
mílost -i ž (ī)
1. nav. ekspr. dobrohoten, prizanesljiv odnos, zlasti visoke, vplivne osebe do podrejene: izkazovati, uživati milost; popolnoma je odvisen od šefove milosti / biti pri kom v milosti / star. Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije / kot vzklik milost božja, koliko jih je
// kar je izraz tega odnosa: ne pričakuj posebnih milosti / star. carica ga je obsipala z milostmi z darovi, priznanji
2. nav. ekspr. usmiljenje, sočutje: pri teh ljudeh ne boš našel milosti / prosil je: milost, milost / sprejeli so jo iz milosti; živijo od njihove milosti dobrosrčnosti, darežljivosti
3. nekdaj naslov za fevdalnega gospoda: njegova milost je prišla na svojo graščino / kot nagovor vaša milost
4. rel. nadnaravni dar, ki je dan človeku za dosego zveličanja: prejeti milost; dana mu je bila posebna milost / prositi za milost spoznanja
● ekspr. našli so milost v njegovih očeh z njimi je ravnal blago, prizanesljivo; usmilil se jih je; ekspr. obsoditi koga brez milosti neusmiljeno, neprizanesljivo; ekspr. vdati se na milost in nemilost brez pogojev, pridržkov; ekspr. biti na milost in nemilost izročen komu postati, biti od koga popolnoma odvisen; vznes. pesnik po milosti božji velik, nadarjen
♦ bot. božja milost zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih, Gratiola officinalis
SSKJ²
presójati -am nedov. (ọ́)
1. s podrobno raziskavo podatkov, dejstev prihajati do kake ugotovitve: sam boš moral presojati, kaj je pravilno in kaj narobe; hladno presojati kaj; zna samostojno presojati; presojal je temeljito
// s podrobno raziskavo podatkov, dejstev spoznavati resnično vrednost česa: presojati dogodke, dokaze; pravilno presojati položaj / presojati pritožbe / knjiž. presojati skladnost listine z zakoni
● znamenja, po katerih se presojajo tla ugotavljajo
2. knjiž. ocenjevati: prizanesljivo je presojal njegove besede; mladeniči so ogledovali in presojali dekleta; način presojanja živine / presojati literarna dela
    presojajóč -a -e:
    presojajoče oči; prisl.: presojajoče gledati
    presójan -a -o:
    presojani predmet
SSKJ²
prizanesljív -a -o prid., prizanesljívejši (ī í)
1. ki za prestopek, negativno dejanje ne kaznuje rad: prizanesljiv človek; očetovsko prizanesljiv; starši so bili z njim preveč prizanesljivi
2. ki ima razumevajoč, strpen odnos do koga: v takih primerih so ljudje bolj prizanesljivi drug do drugega; po teh življenjskih izkušnjah je postal prizanesljivejši do vsega
// ki izraža, kaže tak odnos: prizanesljiv nasmeh; prizanesljive besede; njegova kritika, sodba je prizanesljiva; prizanesljivo ravnanje / prizanesljiv odnos do koga
● ekspr. prizanesljive življenjske okoliščine ugodne; ekspr. prizanesljiva zima blaga
    prizanesljívo prisl.:
    prizanesljivo se nasmehniti; prizanesljivo ravnati s kom; odgovoril je zelo prizanesljivo
SSKJ²
smehljáti se -ám se nedov. (á ȃ)
z manj poudarjenim izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, kazati zlasti veselje, srečo: mati se smehlja otroku; prijazno, prizanesljivo, veselo, zadovoljno se smehljati; smehljati se v zadregi / smehljala se mu je v pozdrav / ekspr. oči so se ji hudomušno smehljale; pren., pesn. rosno jutro se nežno smehlja; sonce se mi smehlja
● ekspr. sreča se mu smehlja doživlja uspeh, uspehe, navadno brez svojih zaslug; smehljati se v brado sam pri sebi
    smehljáje :
    smehljaje odgovoriti
    smehljáje se :
    smehljaje se pogledati
    smehljajóč se -a -e:
    človek s smehljajočim se obrazom; prisl.: smehljajoče se govoriti, pokimati

Slovenski pravopis

Pravopis
mêhko in mehkó nač. prisl. -êj(š)e (é; ọ̑; ȇ) ~ božati; ~ pristati; ~ kuhano jajce; poud. ~ ravnati z ujetniki |prizanesljivo|
Pravopis
prizanesljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ ravnati s kom

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
prizanesljívo nač. prisl.
izraža, da se za prestopek, negativno dejanje ne kaznuje
SINONIMI:
ekspr. mehko, ekspr. milostno

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
kŕst Frazemi s sestavino kŕst:
dočákati ognjéni kŕst, doživéti ognjéni kŕst, ognjéni kŕst, prestáti ognjéni kŕst, preživéti ognjéni kŕst, žív kŕst
Celotno geslo Frazemi
mésečen Frazemi s sestavino mésečen:
hodíti kàkor mésečen, távati kot mésečen
Celotno geslo Frazemi
tóčka Frazemi s sestavino tóčka:
bíti na mŕtvi tóčki, bíti svêtla tóčka, edína svêtla tóčka, iskáti šíbke tóčke, mŕtva tóčka, obstáti na mŕtvi tóčki, obtičáti na mŕtvi tóčki, odkríti šíbke tóčke [kóga/čésa], odpráviti šíbke tóčke, opozoríti na šíbke tóčke [kóga/čésa], ostáti na mŕtvi tóčki, poznáti šíbke tóčke kóga/čésa, premákniti kàj z mŕtve tóčke, premákniti se z mŕtve tóčke, svêtla tóčka, šíbka tóčka, znájti se na mŕtvi tóčki

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
smìleno prisl. prizanesljivo: On naj ſzmileno i’ rázumno vcsi 'seno ſzvojo SIZ 1807, 9
Prekmurski
zmečávati -am nedov. mehčati, delati prijazno, prizanesljivo: Ti, ki Trda ſzrdcza zmecsávas BRM 1823, 447
Prekmurski
zméčiti -im dov. zmehčati, narediti prijazno, prizanesljivo: Goszpon Krisztus Jezus ſzrczé zmécſi KM 1783, 136; Zmécsi vmojem ſzrczi neokornoſzt BKM 1789, 364; Bogátzczi zmécste sze v-szrdczi KAJ 1848, 287
zméčeni -a -o zmehčan: i trdoga ſinyeka ſzo zmécseni KM 1790, 80
Število zadetkov: 15