Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
pohlę́vən, -vna, adj. sanft, gelassen, fromm; pohlevna dušica, pohlevna prošnja, pohlevno prositi; p. otrok, ein ruhiges, frommes Kind; pohleven dež, ein sanfter Regen, Jan., jvzhŠt.; — demüthig.
Pleteršnik
ponížən, -žna, adj. demüthig, bescheiden; ponižna prošnja, ponižno prositi; ponižno se prikloniti pred kom; ponižen človek.
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
próšnja, f. das Bitten: na prošnji svet stoji, Npreg.-Glas.; — die Bitte, das Gesuch; p. za milost, vknjižbo, odlog, das Gnaden-, Einverleibungs-, Fristgesuch, Cig.; prošnjo položiti, vložiti, podati, ein Gesuch einreichen, einkommen; na tvojo prošnjo, auf deine Bitte hin.
Pleteršnik
próšnji, adj. Bitt-, Cig.; p. teden, die Bittwoche, die Kreuzwoche, Dol.; prošnji dan, Cig.; prošnja nedelja, M.; — p. glas, bittender Ton, SlN.
Pleteršnik
zaíti, zaídem, (zájti, zájdem), vb. pf. 1) untergehen; solnce je zašlo; — 2) irre gehen, abirren; otroci so zašli v gozdu; z. s pravega pota; lepa beseda ne zaide = ein gutes Wort findet eine gute Statt, Cig.; nobena prošnja ne zaide, es bleibt keine Bitte unerhört, Cig.; molitev zaide (ist fruchtlos), Ravn.-C.; z. od svoje stvari, vom Gegenstande abschweifen, Levst. (Nauk); — gerathen; z. med razbojnike; v vse ude mi je zašlo, es liegt mir in allen Gliedern, Cig.; — 3) treffen, finden: da ga živega zaidemo, ogr.-C.; zašlo me je = zadelo, zalezlo me je, Fr.-C.; — 4) še zajde, es geht noch an, M., C.; = še se zajde, Cig., Dalm., jvzhŠt.; še bi se zašlo, Kast.; (menda nam. izajde = izide); — Vam zvedet' se zajde (kommt zu?), Kaj blazega 'mam, Vod. (Pes.).
Pleteršnik
žȋv, žíva, adj. lebendig, lebend; ali si še živ? lebst du noch? dokler bom živ, ne pozabim tega, so lange ich lebe, vergesse ich dies nicht; živ ostati, am Leben bleiben; za žive in mrtve sovražiti koga, jemanden heftig hassen, Jurč.; za žive in mrtve se pričkati, Jurč.; verjeti kaj za žive in mrtve, etwas fest glauben, Jurč.; — vse svoje žive dni, seine Lebtage; nisem ga videl svoj živ dan, Cig., Jurč.; za živ svet rad, für mein Leben gern, Cig.; žive duše ni tukaj; živa duša, živ krst ne ve, keine Seele weiß es; živi vrag, der leibhafte Teufel; — vse živo je česa, es wimmelt von etwas; vse živo jih (žab) je bilo, Npes.-Mik.; — živa voda, das fließende Wasser; — živa meja, der Heckenzaun; — živa prst, die Dammerde, Cig.; živi kamen, der natürliche Stein, Cig.; živa skala, natürlicher Fels; v živo skalo vsekana ječa, SlN.; — živ ogel, eine glühende Kohle; živ pepel, glimmende Asche; živo apno, ungelöschter Kalk; — živa rana, eine offene Wunde, Cig.; živi konec peresa, der Federkiel, V.-Cig.; — živo, der empfindliche Theil des menschlichen Körpers, das Leben: burja v živo gre, Notr., Dol.; do živega priti komu, jemandem beikommen, (tudi pren.); to gre do živega, das dringt bis aufs Leben, Cig.; (pren.) do živega svetovati, dringend anrathen, Vrtov. (Km. k.); v živo čutiti, lebhaft empfinden, Ravn.; lep je nauk, v živo sega (dringt zum Herzen), Ravn.; v živo zbosti koga, jemanden (mit Worten) empfindlich treffen, Ravn.; to ga je v živo bolelo, Ravn.; v živo delati, mit großem Eifer arbeiten, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — suho vejo do živega odrezati, den dürren Ast bis auf das Leben abschneiden, Cig.; v živo pokositi senožet, das Gras möglichst nahe an der Wurzel abmähen, Nov.; — živ rob, eine scharfe Kante; na žive robe izdelati les, Z.; — lebhaft, regsam, munter; živ deček; živ konjič; žive oči; — živa barva, eine helle, lebhafte Farbe; — živa vera, ein lebendiger Glaube; živa prošnja, eine inständige Bitte; živa beseda, pathetische, ergreifende Worte; živa želja, ein lebhafter Wunsch, die Sehnsucht, das Schmachten, Cig. (T.); živ pomislek, eine eingehende Bedachtnahme, Levst. (Pril.); živo, mit Nachdruck: živo priporočati, živo prositi.
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
mòlba -e ž
1. prošnja: molba ne bode hasznola KM 1783, 204; konecz je, Molbe BKM 1789, 149; kak dugo sze scsés szrditi na molbo lüdsztva tvojega TA 1848, 66; naj ſze csinijo molbe KŠ 1771, 636; Neprestetlivnimi molbami sze zdühávala bôgi AI 1875, kaz. br. 7
2. molitev: Vu molbi Oltárſzkoga Szveſztva KMK 1780, 64; Glás zvonov nás gda na molbo opomina BJ 1886, 20
1. prošnja: molba ne bode hasznola KM 1783, 204; konecz je, Molbe BKM 1789, 149; kak dugo sze scsés szrditi na molbo lüdsztva tvojega TA 1848, 66; naj ſze csinijo molbe KŠ 1771, 636; Neprestetlivnimi molbami sze zdühávala bôgi AI 1875, kaz. br. 7
2. molitev: Vu molbi Oltárſzkoga Szveſztva KMK 1780, 64; Glás zvonov nás gda na molbo opomina BJ 1886, 20
Prekmurski
pròšnja -e ž prošnja: Kotera je ſzédma proſznya TF 1715, 30; Zebedeuſovi Szinouv prosnya KŠ 1771, 132; Bosje králeſztvo pride brezi naſſe proſnye TF 1715, 27; ſteri moje prosnye ne zavr'ze KŠ 1754, 180; Goszpod szlisi moio prosnyou ABC 1725, A8a; Povej mi VII. prosnyo KŠ 1754, 175; opomina na prosnyo KŠ 1771, 754; Poszlühno je Goszpod mojo prosnyo TA 1848, 5; mi proſzimo vu toi proſnyi TF 1715, 30; vſzákoj ſztálnoſzti i prosnyi za vſze ſzvéte KŠ 1754, 148; Vu vſzákoj molitvi i prosnyi molécsi ſztálni bojdte KŠ 1771, 587; Vſzákov molitvov i prosnyouv molécſi KŠ 1754, 148; pogléd vgaszno, z-etov tühnov prosnyov AI 1875, kaz. br. 7; kaiſzo tákove proſnye priétne TF 1715, 31; ka ſzo tákse naſſe prosnye vugodne KŠ 1754, 181; Hválodávanye i prosnye BRM 1823, VIII; toujetou ti ſzedem proſeny TF 1715, 26; Molitev ſztoji z- .. i ſzedem prosény KMK 1780, 26; naſſi proseny ne zavr'ſi KM 1783, 88; Moje prosnye poſzlühni SM 1747, 71; známo, kaj mámo prosnye KŠ 1771, 735; Nase prosnye nám poſzlühni BKM 1789, 3; vu vſzeih proſnyai SM 1747, 55; kou ſze nám po vnougi prosnyáj dá KŠ 1754, 183; Tej ſzo vſzi bili ſztálni vprosnyaj KŠ 1771, 342
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Celotno geslo
Hipolit
prošnja samostalnik ženskega spola
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
prošnja ž, F26, efflagitatus, -us, et efflagitatio, ṡvéſta proſhnîa, ſylna proſhnîa; irritae preces, nevnuzne proſhnîe; obsecratio, proſhnîa; petitio, proſhnîa, pegerovanîe; precatio, proſhnîa, molitou; preces, precum, proſhnîe; rogatus, -us, ena proſhnîa; votum, -ti, obluba pruti Bogú, proſhnîa, pegerovanîe, voṡzhenîe, ẛavèṡa
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
litanije -nij ž mn. litanije: lete ſò vashe vſakadajne litanie im. mn. ǀ sazhneo molit litanie tož. mn. vſyh Svetnikou ǀ v's: litaniah mest. mn. druge s. skriunosti na imenuje prezhudne, temuzh ſamo to danashno ǀ s' Svetimy Litaniamy or. mn. klizhemo ← srlat. litania ← gr. λιτανεία ‛prošnja’
Svetokriški
prošnja -e ž prošnja: njegova proshna im. ed. je vshlishena ǀ kadar bi nasha proſhna im. ed. ne bila sadosti ǀ aku Bug neushlishi vashe proshne rod. ed. ǀ Se je zhudil tej norski proshni daj. ed. Moiſes ǀ proſi de bi njegovo proshno tož. ed. vshlishali ǀ ſo saupali v'proshno tož. ed. suoje mattere ǀ gluh ſi ſe delal de bi njega proſhno tož. ed. ne ushlishal ǀ je shlishal leto preprosto proshnio tož. ed. ǀ gleda na prosbno tož. ed. tijh pohleunijh ǀ David ijm bode vezh pomagal s'proshno or. ed. kakor pak s'oroshiam ǀ s'tuoio ſveto proſhno or. ed. nam bosh miloſt, inu gnado sproſsila ǀ danaſs ſo vſhlishane proshne im. mn. tyh S. Ozhaku ǀ s'mojmi ozheſsamij milostovimi bodem na vaſs gledal, inu vashe proshne tož. mn. vshlishal
Svetokriški
supliciranje s pisna prošnja: Naj li hualio krajla Philippa Tetrarca, kateri kirkuli je eden njemu enu ſupplicirajne tož. ed., ali proshno sapiſsano dal prezej je doli ſedil, inu kar ſe je njemu pravizhnu sdelu je potpiſsal (I/1, 9) Glagolnik od suplicirati ← it. supplicare ‛(ponižno) prositi’; → suplika
Svetokriški
suplika -e ž pisna prošnja: nej snal ni brat, ni piſſat, ter ga proſſi de bi eno ſupliko tož. ed. njemu ſturil (III, 178 s.) ← it. supplica ‛(ponižna) prošnja’
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 26
Dostopnost