Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

čebélar2 čebélarja samostalnik moškega spola [čebélar] in [čəbélar]
    iz zoologije ptica živih barv z daljšim koničastim kljunom, ki se hrani s čebelami in drugimi žuželkami; primerjaj lat. Merops apiaster
ETIMOLOGIJA: čebela
čìv in čív medmet
    1. navadno ponovljeno posnema glas majhnega ptiča
    2. kot samostalnik, navadno podvojeno visok glas, značilen za majhne ptiče
    3. povedkovnik z glagolom biti, podvojeno, ekspresivno nespameten, neumen
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glas majhnih ptičev, zlasti vrabcev, podobno hrv., srb. cȉjū, nem. tschilpen ‛čivkati’
čívkati čívkam nedovršni glagol [číu̯kati]
    1. oglašati se s kratkimi, visokimi glasovi, značilnimi za ptico
      1.1. ekspresivno oglašati se s temu podobnimi zvoki
      1.2. ekspresivno peti, govoriti s temu podobnim glasom
    2. ekspresivno vztrajno, vsiljivo govoriti, pripovedovati, ponavljati kaj
    3. ekspresivno z zadržkom, navadno na zahtevo govoriti, pripovedovati kaj za koga neugodnega
    4. ekspresivno objavljati krajše zapise, komentarje, mnenja, zlasti na družbenem omrežju Twitter
FRAZEOLOGIJA: že vrabci čivkajo (o čem)
ETIMOLOGIJA: čiv - več ...
nagáčen nagáčena nagáčeno pridevnik [nagáčen]
    1. pri katerem je koža umrle živali zapolnjena s polnilom in oblikovana tako, da se ohrani naravni izgled živali ali njenega dela
      1.1. ki je s čim napolnjen
    2. ekspresivno v katerem je česa veliko, preveč
ETIMOLOGIJA: nagačiti
pokákati pokákam dovršni glagol [pokákati]
    1. evfemistično umazati z iztrebki
    2. v obliki pokakati se, evfemistično po prebavljanju izločiti odvečne snovi iz črevesja
    3. v obliki pokakati se, neformalno, slabšalno imeti do koga, česa negativen, brezbrižen odnos
    4. v obliki pokakati se, neformalno, slabšalno ustrašiti se in zato popustiti, ne opraviti naloge
FRAZEOLOGIJA: pokakati se v hlače
ETIMOLOGIJA: kakati
prášič prašíča samostalnik moškega spola [prášič]
    1. domača žival z rilcem, valjastim trupom, ščetinasto kožo in krajšim ožjim repom; primerjaj lat. Sus scrofa domestica; SINONIMI: neformalno prase, neformalno prasec, ekspresivno pujs
      1.1. samec te živali
      1.2. meso te živali kot hrana, jed; SINONIMI: neformalno, ekspresivno prase, ekspresivno pujs, ekspresivno pujsek
    2. znamenje kitajskega horoskopa med psom in podgano
      2.1. kdor je rojen v tem znamenju
    3. slabšalno kdor je umazan, zanikrn ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prasec, slabšalno pujs
    4. slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno pujs
STALNE ZVEZE: divji prašič, krškopoljski prašič, vietnamski prašič
FRAZEOLOGIJA: cviliti kot prašič, debel kot prašič, jesti kot prašič, prašič pri koritu, zaklati kot prašiča koga, Ni ga tiča čez prašiča.
ETIMOLOGIJA: = hrv. pràščić < pslov. *porsьčit'ь iz prasec - več ...
ptíčar ptíčarja samostalnik moškega spola [ptíčar]
    1. pes navadno s kratko ali srednje dolgo dlako in povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za lov na perjad
    2. kdor zlasti ljubiteljsko opazuje, proučuje ptice; SINONIMI: ornitolog
    3. nekdaj kdor lovi, prodaja ptice
STALNE ZVEZE: nemški kratkodlaki ptičar, nemški ptičar
ETIMOLOGIJA: ptič
žvrgoléti žvrgolím nedovršni glagol [žvərgoléti]
    1. oglašati se z glasovi različnih višin, ki tvorijo glasovne vzorce, značilnimi za ptice
      1.1. ekspresivno oglašati se s temu podobnimi zvoki
      1.2. ekspresivno govoriti, peti s temu podobnimi glasovi
    2. ekspresivno vztrajno govoriti, pripovedovati, ponavljati kaj
    3. ekspresivno biti zelo vesel, zadovoljen
ETIMOLOGIJA: sorodno s hrv., srb. žvrgòljiti, polj. świergolić iz pslov. *svьrgolěti - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
cvrkútniti -em dov. (ú ȗ)
1. oglasiti se z ostrim, odsekanim glasom: v grmičju je nenadoma cvrkutnil ptič
2. dati cvrkutanju podoben glas: vrata so v tečajih glasno cvrkutnila; sedel je z vso težo na klop, da je cvrkutnila
SSKJ²
česáti čéšem nedov., čêši češíte; čêsal (á ẹ́)
1. urejevati, gladiti z glavnikom: česati lase; mama češe hčerko; česati konju grivo; rahlo, trdo česati; vsako jutro se dolgo češe / ptič se češe s kljunom čisti si perje; česati si brado s prsti; pren. veter češe travo, valove
// (strokovno) urejevati lase: katera frizerka te češe? / česati lase v kito; česati se na prečo, nazaj
2. z orodjem ali s strojem uravnavati, gladiti: česati predivo, volno; česati slamo
3. sistematično, temeljito pregledovati z vojaštvom: Ofenziva bo v kratkem, če že ne jutri, začela »česati« tudi Suho krajino (R. Polič)
4. ekspr. sunkovito trgati v trakove, pramene: jezno česati papir s sten / krogle češejo zrak
    česán -a -o:
    tekst. česana volna tanka dolgovlaknata volna; česano predivo
SSKJ²
čivkáč -a m (á)
ekspr. ptič, ki čivka: koklja in mali čivkači; gozd je poln čivkačev in pevcev
SSKJ²
čívkniti -em dov. (í ȋ)
1. oglasiti se s kratkim, visokim glasom: ptič prestrašeno čivkne
// pog., ekspr. reči, povedati: glej, da mi ne čivkneš o tem
2. nizko umreti: ta je že čivknil
SSKJ²
čópa in čôpa -e ž (ọ́; ó)
1. šop las, dlake, perja; čop1lase ima zvezane v čopo; ptič z naperjeno čopo
2. čopasta kokoš; čopka: grahke in čope
SSKJ²
čópar in čôpar -ja m (ọ̑; ȏ)
čopast ptič, navadno petelin:
SSKJ²
čópec in čôpec -pca m (ọ̑; ō)
ekspr. čopast ptič: poglej ga, čopca, že spet leta za ribami
SSKJ²
čŕnkast -a -o prid.(ȓ)
ki ni popolnoma črn: ptič je po hrbtu črnkast; črnkasta krava / krepek, črnkast mož
    čŕnkasto prisl.:
    črnkasto rjave ali črnkastorjave oči
SSKJ²
debelokljún1 -a m (ȗ)
ekspr. ptič z debelim kljunom: klepetavi, pisani debelokljuni
SSKJ²
debelokljúnec -nca m (ȗ)
ekspr. ptič z debelim kljunom:
SSKJ²
dolgokljún1 -a [dou̯gokljunm (ȗ)
ekspr. ptič z dolgim kljunom:
SSKJ²
féniks -a m (ẹ̑)
v egipčanski mitologiji ptič, ki se je vsakih petsto let sežgal in se znova rodil: slika feniksa; dvignil se je kakor feniks iz ognja
Število zadetkov: 390