Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
ekspr. ki zaradi pustosti povzroča naveličanost, duševno neugodje: puščoben prostor; puščobna pokrajina; vse je bilo prazno in puščobno / puščoben zimski dan; puščobno vreme / puščoben pogovor / puščoben človek
Slovenski pravopis
puščôbnost -i ž, pojm. (ó) poud. |pustost|