Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

aktinídija aktinídije samostalnik ženskega spola [aktinídija]
    iz botanike trti podobna rastlina vzpenjavka z belimi cvetovi in navadno dlakavimi rjavimi plodovi z zelenim mesom; primerjaj lat. Actinidia; SINONIMI: kitajska kosmulja, kivi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. actinidia, iz gr. aktī́s ‛žarek’
čéveljc čéveljca samostalnik moškega spola [čévəlc]
    1. navadno v množini, ekspresivno čevelj
      1.1. navadno v množini čevlju podobno obuvalo za psa; SINONIMI: čeveljček
STALNE ZVEZE: lepi čeveljc
ETIMOLOGIJA: čevelj
éncijan éncijana tudi enciján encijána samostalnik moškega spola [éncijan] tudi [enciján]
    1. gorska rastlina z usnjatimi suličastimi listi in modrimi, navzgor obrnjenimi trobentastimi cvetovi; primerjaj lat. Gentiana clusii; SINONIMI: veliki encijan
    2. gorska zdravilna rastlina z votlim steblom, velikimi rjavo zelenimi suličastimi listi in rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih; primerjaj lat. Gentiana lutea; SINONIMI: rumeni encijan
      2.1. zdravilni pripravek iz korenin te rastline
      2.2. žganje, v katerem so namočene korenine te rastline
STALNE ZVEZE: rumeni encijan, veliki encijan
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Enzian, stvnem. enciān in lat. gentiāna iz gr. gentianḗ, nejasnega izvora - več ...
góba góbe samostalnik ženskega spola [góba]
    1. nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva
      1.1. ta del organizma kot hrana, jed
      1.2. kar po obliki spominja na ta del organizma
    2. organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva
    3. prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje
    4. ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov
STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...
odcéden odcédna odcédno pridevnik [otcédən]
    1. pri katerem se odvečna tekočina (lahko) odceja
STALNE ZVEZE: odcedna voda, odcedni sok
ETIMOLOGIJA: odcediti
podlések podléska in podlêsek podlêska samostalnik moškega spola [podlésək] in [podlêsək]
    1. strupena rastlina s suličastimi listi in svetlo vijoličastimi zvezdastimi cvetovi, ki jeseni poženejo iz gomolja; primerjaj lat. Colchicum autumnale; SINONIMI: iz botanike jesenski podlesek
    2. rastlina z ozkimi listi z belo črto in vijoličastimi cvetovi, ki spomladi poženejo iz gomolja; primerjaj lat. Crocus vernus
    3. iz zoologije manjši glodalec z rdečkasto rumenim trupom, belim trebuhom in tacami ter košatim repom; primerjaj lat. Muscardinus avellanarius
STALNE ZVEZE: jesenski podlesek
ETIMOLOGIJA: iz *podles ‛podrast’ iz pod + les v pomenu ‛gozd’, torej ‛tak, ki raste pod grmovjem’ - več ...
zlatíca zlatíce samostalnik ženskega spola [zlatíca]
    travniška rastlina z drobnimi, navadno rumenimi cvetovi; primerjaj lat. Ranunculus
STALNE ZVEZE: kuna zlatica, opojna zlatica, plazeča zlatica, ripeča zlatica, vodna zlatica
ETIMOLOGIJA: zlat

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
rastíšče1 -a s (í)
kraj, prostor, kjer kaj raste: planika ima rastišče visoko v gorah; pripraviti rastišče za novo sadno drevje / naravna rastišča školjk
SSKJ²
rastíšče2 -a s (í)
lov. kraj, prostor, kjer se rastijo divji petelini ali ruševci: na rastišču divji petelin kleplje, poje
SSKJ²
rastíščen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na rastišče1: rastiščne značilnosti
 
gozd. rastiščna toleranca sposobnost prilagajanja različnim rastiščem

Sprotni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sprotni
maklúra samostalnik ženskega spola
    iz botanike manjše listnato drevo z večjimi trni in velikimi plodovi v zelenem zrnatem ovoju; Maclura pomifera 
Celotno geslo Sprotni
tatsoi samostalnik moškega spola
    užitna rastlina z mehkimi žličastimi listi na dolgih pecljih, po izvoru iz Kitajske, Brassica rapa var. rosularis 
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. tatsoi, iz kanton. taap coi ‛povešena zelenjava’

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
sirski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
sirska sirsko in sirijski sirijska sirijsko pridevnik
IZGOVOR: [sírski] in [sírijski]

Slovenski pravopis

Pravopis
rastíšče1 -a s (í) ~a sadnega drevja
Pravopis
rastíšče2 -a s (í) lov. oglašanje divjega petelina na ~u

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
gráden -dna m
bot. hrast z dolgopecljatimi listi in sedečimi plodovipojmovnik
SINONIMI:
bot. črepinjak
GLEJ ŠE: hrast
Celotno geslo Sinonimni
kréč -a m
bot. blazinasta ali rušnata gorska rastlina s posameznimi ali v latasto socvetje združenimi cvetipojmovnik
SINONIMI:
bot. kamnokreč
GLEJ ŠE: brada, kamnokreč
Celotno geslo Sinonimni
tolščák -a m
bot. divja ali kultivirana rastlina z mesnatim steblom in mesnatimi listi ter belimi, rumenimi ali rdečimi cvetipojmovnik
SINONIMI:
nar. kurja noga, bot. portulak
GLEJ ŠE SINONIM: debeli1, pingvin

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
bezgovje [bǝzgọ̑vje] samostalnik srednjega spola

bezgovo grmovje; bezgovje

Celotno geslo Pohlin
bičje [bȋčje] samostalnik srednjega spola

mesto, kjer raste bičje, ločje

Število zadetkov: 93