Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
stanje ravnodušnega človeka: njena ravnodušnost ob njegovi nesreči ga je bolela; nič jih ne spravi iz ravnodušnosti; za navidezno ravnodušnostjo se je skrivala radovednost / poslušala ga je s hladno ravnodušnostjo / ekspr. očitali so mu politično ravnodušnost
Slovenski pravopis
ravnodúšnost -i ž, pojm. (ú; ȗ) spraviti koga iz ~i; poslušati z ~jo
Sinonimni slovar slovenskega jezika
![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)