Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. kdor se (poklicno) ukvarja z raziskovanjem: bil je velik raziskovalec; raziskovalec duševnosti, ljudskih običajev; potopisi raziskovalcev / medicinski, pedagoški, terenski raziskovalec; samostojni raziskovalec / mladi raziskovalec z javnimi sredstvi financiran študent doktorskega študija, zaposlen v znanosti, izobraževanju ali gospodarstvu
2. računalniški program za lažje, preglednejše delo z datotekami, mapami: odpreti raziskovalca / datoteke je označil v raziskovalcu in jih prenesel iz ene mape v drugo; pregledati vsebino mape v raziskovalcu
Slovenski pravopis
raziskoválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ)
raziskoválčev -a -o [u̯č] (ȃ)