razkòl -ôla m (ȍ ó)
1. ločitev v dele, skupine: nasprotujoča si stališča so povzročila razkol; razkol cerkve; razkol v stranki / politični, verski razkol
♦ rel. vzhodni razkol razcepitev prvotne krščanske cerkve na Katoliško in Pravoslavno leta 1054
// stanje po taki ločitvi: razkol je trajal več let
2. knjiž. razdvojenost, razklanost: v sebi je čutila razkol / duševni, notranji razkol
● knjiž. razkol med teorijo in prakso neskladje, neskladnost; cepljenje v razkol pri katerem se cepič vtakne v zarezo debelejše podlage
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
razkòl -ôla m
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
razkòł, -kóla, m. die Spaltung, der Spaltschnitt, der Spalt, Cig., Jan., Cig. (T.); — (nav. razkòl) die Kirchenspaltung, das Schisma, Cig., Cig. (T.), nk.; (stsl., rus.).
Celotno geslo
Hipolit
Gemologija
Število zadetkov: 7
Dostopnost