Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
retórika -e ž (ọ́)
1. spretnost, znanje govorjenja, zlasti v javnosti, govorništvo: prevzela jih je njegova bleščeča retorika; vaditi se v retoriki / študirati retoriko; pravila retorike
2. knjiž. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje, izražanje; leporečje: za njegove spise sta značilni gostobesednost in retorika; govornik je zašel v patos in retoriko
// govorjenje, izražanje sploh: taka retorika je bolj primerna za pravnika kot za pisatelja
3. do 1848 zadnji razred šestletne gimnazije: končati retoriko

Slovenski pravopis

Pravopis
retórika -e ž, pojm. (ọ́) govorništvo; neobč. leporečje

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
retórika -e ž
GLEJ SINONIM: govorništvo, leporečje

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
retọ́rika -e ž

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
retōrika, f. govorništvo, die Rhetorik.

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
retorika ž retorika, govorništvo: Retorica im. ed. vuzhj tu lepu govorjenje (III, 14) ← lat. rhētorica (ars) ← gr. ῥητορική (τέχνη) ‛retorika, govorništvo’

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje16
retorika sam. ž ♦ P: 1 (TO 1564)

Gledališki terminološki slovar

Gledališče
retórika -e ž
Število zadetkov: 8