ríbnik -a m (ȋ)
večja, umetno narejena kotanja z zajezeno vodo, zlasti za gojenje rib: čistiti ribnik; voziti se s čolnom po ribniku; kopati se v ribniku; loviti ribe v ribniku; blaten ribnik / gojitveni ribnik
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
Slovenski pravopis
Pravopis
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sinonimni
Slovenski etimološki slovar³
Celotno geslo
Etimološki
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Celotno geslo
Hipolit
ribnik samostalnik moškega spola
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
ribnik m, F5, cetaria, en velik ribnik ẛa te velike ribe; ichtyotrophium, en ribnik, ali veyer; natatoris sylöe, en Ribnik, v'katerim ſo ẛicer tó ṡhivino ſpirali, ali omivali: tudi te bolnike notar ob ſuſebnim zhaſſi ſtavili, de ſo ṡdravi poſtali. Joan:5; piscina, -ae, ribnik, kir ſe ribe darṡhè ali hranio; piscinarius, -rÿ, kateri ima luṡht k'ribſtvi, ali k'ribnikom
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Celotno geslo
Megiser
ribnik -a samostalnik moškega spola
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje16
Geografski terminološki slovar
Geografija
Število zadetkov: 11
Dostopnost