Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
krávji krávja krávje pridevnik [kráu̯ji] FRAZEOLOGIJA: kravja kupčija, kravji požirek, sklepati kravje kupčije
ETIMOLOGIJA: ↑krava

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
robót -a m (ọ̑)
1. elektronsko vodena naprava, ki enakomerno opravlja vnaprej programirana, pogosto človekovemu zdravju škodljiva dela: konstruirati robota; uporaba robotov v avtomobilski industriji; robot v podobi človeka; dela, ravna kot robot / industrijski robot
2. slabš. kdor ravna, dela po navodilih drugega brez sodelovanja volje, zavesti: biti misleč človek, ne robot; uniformirani roboti fašizma; človek robot

Sprotni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sprotni
androíd samostalnik moškega spola
    1. človeku podoben robot 
    2. slabšalno kdor ravna, dela po navodilih drugega brez sodelovanja volje, zavesti 
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. android iz frc. androïde, iz gr. anḗr ‛mož, moški’

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
Čapek
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Čapka samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
češki pisatelj
IZGOVOR: [čápǝk], rodilnik [čápka]
BESEDOTVORJE: Čapkov

Slovenski pravopis

Pravopis
humanoíden -dna -o (ȋ) |podoben človeku|
humanoídni -a -o (ȋ) ~ robot
humanoídnost -i ž, pojm. (ȋ)
Pravopis
robót -a m živ. (ọ̑) industrijski ~; slabš. človek ~ |človek brez lastne zavesti|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
robót povdk.
GLEJ SINONIM: avtomat2

Slovar neglagolske vezljivosti

Celotno geslo Vezljivostni NG
zanesljív-a -opridevnik
  1. vreden zaupanja
    • kdo biti zanesljiv pri čem, kje
    • , kdo/kaj biti zanesljiv v/na čem, kje, kdaj
    • , kdo/kaj biti zanesljivejši od česa/koga
    • , kdo/kaj biti zanesljiv za koga/kaj
    • , kdo/kaj biti zanesljiv glede česa
  2. gotov, nedvoumen, varen
    • kaj biti zanesljiv pri čem, kje
    • , kaj biti zanesljiv v/na čem, kje, kdaj
    • , kaj biti zanesljivejši od česa/koga
    • , kaj biti zanesljiv za koga/kaj
    • , kaj biti zanesljiv glede česa

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
rabọ̑ta -e ž,
Celotno geslo Etimološki
rọ̑b2 -a m
Celotno geslo Etimološki
robọ̑t -a m

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
dẹ́lati, dẹ̑lam, vb. impf. 1) arbeiten: moli in delaj; dela kakor črna živina; d. pri kom, bei jemandem in Arbeit stehen; na rokah d., ein Handwerk üben, V.-Cig.; tlako d., Robot leisten; na gosli delati, die Violine spielen, C.; stroj dela, die Maschine geht, Cig. (T.); — verfertigen; klobase d., Würste machen; sveče d., Lichter ziehen; pot, gaz d., einen Weg bahnen; gnezdo d., ein Nest bauen; seno d., heuen, Jan.; — zajka mlade dela, ist im Gebären begriffen, Cig.; krava dela, Z.; ovce delajo, Bes.; — thun, treiben: krivico d., unrecht thun; pokoro d., Buße thun; pravico d., Recht üben; — machen: koga srečnega d., jemanden glücklich machen; hleb dela obraz lep, Ravn.-Mik.; iz komarja vola, iz mušice konja d. = aus einer Mücke einen Elephanten machen; norca si d. iz koga, jemanden zum besten haben, mit jemandem Possen treiben; — hervorbringen: čudesa d., Wunder thun; mleko dela smetano, auf der Milch bildet sich der Rahm; sneg zamete dela; d. se, sich bilden, entstehen: na rani se krasta dela, die Wunde verharscht; noč, dan se dela, die Nacht, der Tag bricht an; k dežju, k hudemu vremenu se dela, ein Regen, ein Gewitter ist im Anzuge, jvzhŠt.; bridko se jima dela, es berührt sie bitter, Ravn.; — machen, bereiten, verursachen; prostor d., Platz schaffen; hrup d., Aufsehen machen; šum d. s čim, mit etwas prangen, V.-Cig.; kratek čas d. komu, jemanden unterhalten; srce komu d., Muth machen; senco d., einen Schatten machen; to mi težave v prsih dela, das verursacht mir Brustbeklemmungen; prepir, škodo, napotje, skrb, sramoto komu d., obljuba dolg dela, Npreg.; — d. komu, jemandem es anthun, ihn behexen, Cig.; — wirken: za občno korist d., für das allgemeine Wohl thätig sein; na to d., dahin wirken; — handeln: brez glave d., unüberlegt handeln; delaj, kakor najbolje veš in znaš, handle nach deiner besten Einsicht; — verfahren, umgehen: grdo, lepo s kom d., jemanden gut, schlecht behandeln; dela z njim kakor svinja z mehom; — d. se, kakor bi ..., sich geberden, sich stellen, als ob ..., d. se bolnega, sich krank stellen; d. se prijatelja, Freundschaft heucheln; — 2) = obdelovati: njivo d., Dict., Jsvkr.; Kaj da vrta več ne dela? Greg.
Pleteršnik
rabọ̑ta, f. der Frohndienst (die Robot), Mur., Cig., Jan., Štrek.; na raboto, v raboto iti, hoditi, Notr.; Celi teden je v raboto dan, Npes.-Vraz; menihi so imeli tri vasi podložne za raboto in desetino, Jurč.; staro raboto opraviti = potrebo opraviti, SlGor.-C.; — die Naturalleistungen (z. B. für die Gemeinde), Svet. (Rok.); — rábota, Mur., vzhŠt.
Pleteršnik
tláka, f. der Frohndienst, die Robot; tlako delati, na tlako iti, na tlaki biti; tlako delati komu, jemandem Robot leisten (fig.); občinska t., die Naturalarbeitsleistungen, Levst. (Nauk, Cest.), Svet. (Rok.).

Terminološki slovar avtomatike

Avtomatika
adaptívni robót -ega -a m
Avtomatika
androíd -a m
Avtomatika
antropomórfni robót -ega -a m
Avtomatika
artikulírani robót -ega -a m
Avtomatika
avtonómni mobílni robót -ega -ega -a m
Avtomatika
avtonómni robót -ega -a m
Število zadetkov: 94