róglja in rôglja -e ž (ọ̑; ō)
1. zastar. rogelj: odlomiti rogljo pri vilah
2. nar. vrh tanjšega debla z vejama, prisekanima v obliki črke V, ki se uporablja za sušenje krme: sušiti deteljo na rogljah
3. mn., nar. belokranjsko senene vile: nakladati seno z rogljami
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
róglja – glej rogovíliti
Pleteršnik
rǫ̑glja, f. 1) das Gabelholz, Habd.-Mik.; — 2) obeljena smrekova vejčica, na katero jagode natikajo, Kr.-Valj. (Rad); — = ostrv, die Hüfelstange, Svet. (Rok.); — 3) pl. roglje, eine Leiter, die aus einem Baumstamm mit seinen kurz behackten Ästen besteht, Hal.-C.; — pl. roglje, eine Art Getreideharfe ohne Dach, Gor.-Cig.; — 4) pl. roglje, die Heugabel, Cig., BlKr.; — 5) roglja, das Sprudelholz, der Quirl, Guts., Jarn., KrGora; — 6) goveje in ovčje ime, Tolm., Krn-Erj. (Torb.); eine Kuh oder Ziege mit langen Hörnern, M.
Celotno geslo
Hipolit
roglja samostalnik ženskega spola
Bovški
Bovški
Število zadetkov: 7
Dostopnost