Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
knjiž., ekspr. oblastno, samovoljno vedenje ali ravnanje: borili so se proti samopašnosti fevdalcev / pritoževala se je zaradi njegove samopašnosti / takih samopašnosti niso mogli več prenašati
// objestnost, predrznost: mladostna samopašnost
● zastar. njegova lagodnost in samopašnost sebičnost
Slovenski pravopis
samopášnost -i ž, pojm. (á; ȃ) neobč.